Likovni natečaj ob 440. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora smo razpisali:
Mestni muzej Krško, enota Kulturnega doma Krško in Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško.
15. junij - 15. september 2013
Sodelujejo:
Gimnazija Brežice (SI)
Osnovna šola Milke Trnine Križ (HR)
Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško (SI)
Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece (SI)
Osnovna šola Marjana Nemca Radeče (SI)
Osnovna šola Ivana Perkovca Šenkovec (HR)
O razstavi in temi:
V začetku februarja smo v Mestnem muzeju Krško obeležili 440. obletnico hrvaško-slovenskega kmečkega upora, ki sej na tem prostoru danes razdeljenem na dve državi Hrvaško in Slovenijo odvijal od 27. januarja do 9. februarja 1573. Odziv naših obiskovalcev nas je spodbudil, da razmišljamo tudi širše in tako je nastal likovni natečaj, ki smo ga sooblikovali skupaj z Osnovno šolo Jurija Dalmatina Krško. Ob tem smo nehote, a smiselno, vzpostavili nadaljevanje oziroma bienalno tovrstno sodelovanje, saj smo skupaj izvedli natečaj ob 70. Obletnici izgona Slovencev na začetku druge svetovne vojne, leta 2011.
Ob obletnici najodmevnejšega kmečkega upora, smo povabili osnovne in srednje šole na območju, kjer se je odvijal upor k sodelovanju na likovnem natečaju z naslovom: Za staro pravdo – le vkup, le vkup, uboga gmajna!
S pogledom v 16. stoletje, čas velikih dogodkov in sprememb, smo želeli skupaj obeležiti prizadevanja naših prednikov za boljše življenje. Prizadevanje, ki ga ne smemo pozabiti, moramo nanj opozarjati in ga ceniti ter se o njem učiti na različne načine. Veseli smo, da so vsi, ki so sodelovali, v to učenje vključili tudi likovno ustvarjanje in sodelovanje na tem natečaju.
Likovni natečaj smo razdelili na tri starostne skupine: in sicer učencev od 1. do 5. razreda, od 6. do 9. razreda in dijakov srednjih šol. Likovni prispevki so lahko v poljubni risarski, slikarski ali grafični tehniki, format naj bo A3. Dobrodošla so bila tudi kiparska dela, ki naj bodo velika do 1 m, prosili pa smo za največ 5 del v vsaki kategoriji.
Natečaj je privabil ustvarjalce 6ih šol, od tega 5 osnovnih in Gimnazijo Brežice. Veseli smo, da sta se odzvali tudi dve hrvaški šoli. Skupaj je udeleženih 37 ustvarjalcev s 34 imi deli.
Strokovno komisijo smo sestavljali Antonija Glas-Smodič, profesorica zgodovine in ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Krško, Rajko Čuber, akademski slikar in Alenka Černelič Krošelj, višja kustodinja Mestnega muzeja Krško. Naše delo je bilo v prvem delu lahko, saj so bila vsa prispela dela ustrezna oziroma odlična, tako da smo tudi vsa prispela dela uvrstili na razstavo. Drugi del naloge je bil težji, izbrati smo morali prejemnike posebnega priznanja strokovne komisije.
Prispela dela kažejo resen in poglobljen pristop k zastavljeni temi, ki nudi številne interpretacije, a vendar predvsem podobe težkih časov in konfliktov. Ustvarjalci so v različnih tehnikah upodobili predvsem boj naših prednikov za staro pravdo. Pri tem je vsak ustvarjalec in vsaka šola k zadani nalogi pristopila malo drugače, kar daje razstavi pestrost in likovno ter motivno pripovednost.
Večina ustvarjalcev je izbrala papir in različne likovne tehnike, od risbe, tuša, kombiniranih tehnik, grafike, tempere in barvic, le štirje ustvarjalci so izbrali glino in ustvarili zanimivo skupino kipov.
Če bi ocenjevali prispela dela kot celoto, bi lahko vsa dela opredelili kot zelo uspešna, dela, ki kažejo obvladovanje tehnike, dobro izbiro motiva, ustrezne kompozicijske rešitve in razvidne posamične likovne izraze.
Priznanja strokovne komisije za posebej uspela dela, in sicer v kategoriji od 1. do 5. razreda smo s posebnim priznanjem nagradili učenko 1. A razreda Niko Asić iz OŠ Ivana Perkovca Šenkovec, ki je s skrbno izbranimi osnovnimi elementi upodobila boj.
Druga nagrajenka je iz iste šole, izbrala je enak motiv in ga uredila na svoj način. Njeno ime je Terezia Lukič.
Mentorica obeh je Jasna Horvat.
V sklopu ustvarjalcev od 6. do 9. razreda smo izbrali štiri prejemnike priznanja strokovne komisije. Vabim Marka Kostevca, ki je boj naših prednikov upodobil z izbiro različnih barv in grafično obdelavo likovnega polja. Marko prihaja iz 6. Razreda OŠ Maksa Pleteršnika Pišece. Hvala tudi njegovi mentorici Tanja Plevnik.
Nika Pavlin iz 9. b OŠ Marjana Nemca Radeče je pod mentorstvom Simona Serneca skrbno izrisala grozljivo podobo posledic upora, maščevanje zmagovalcev in tragiko poražencev.
Še posebej je strokovno komisijo prevzela grafika Lee Les, upodobitev kronanega Matije Gubca, ki kot pravi vodja s ponosom prenaša javno zasramovanje. Lea obiskuje zadnji razred OŠ Jurija Dalmatina, njena mentorica je Metka Štih.
V tej starostni skupini smo se odločili, da podelimo tudi skupinsko priznanje, in sicer ustvarjalkam iz Osnovne šole Milke Trnina Križ za male skulpture, majhne skupine hrvaških kmetov, ki ponosno zrejo v prihodnost. Pod mentorstvom Vedrane Balković so ustvarjale Sanela Pustak, Marija Kondres, Ana Kasalo in Stella Škvorc. Žal jih ni, aplavz pa si zaslužijo tudi na daljavo.
Komisija je v kategoriji del srednješolcev za prejemnico priznanja izbrala Vito Kotar in njeno delo – razžarjeno rdeče-črno podobo obupanih abstrahiranih obrazov, ki nakazujejo grozote leta 1573, pa tudi vse, ki so se na naših tleh odvijale v stoletjih. Vita Kotar je dijakinja 1. D. letnika Gimnazije Brežice, njena mentorica je Nataša Šekoranja Špiler.
440 let hrvaško-slovenskega kmečkega upora januar—februar 1573, na kratko o dogodkih
Največji in najodmevnejši hrvaško-slovenski kmečki upor se je pričel v noči med 27. in 28. januarjem 1573 v Cesargradu, ko so tamkajšnji grad so opustošili, pomagali pa so jim tudi kmetje iz Bizeljskega. Čez dva dni so prispeli do gradov Kunšperk in Bizeljsko, kjer sta se oba oskrbnika vdala in pogostila kmete. Sledilo je zavzetje gradu Pišece. Pridružilo se jim je vedno večje število kmetov. Pot so nadaljevali proti Dobovi, 3. februarja so prispeli v Brežice. Prebivalci gradu so upornike odgnali s topovi. Kmetje so svojo pot nadaljevali proti Vidmu. Že pred njihovim prihodom so se začeli zbirati tudi kmetje po vaseh od Krškega do Kostanjevice. Meščani Krškega so kmete sprejeli in jim dovolili uporabiti brod, ki je prvo skupino 2000 kmetov prepeljal na desno stran reke Save. Druga skupina kmetov je odšla proti gradu Rajhenburg. Kmetje so v Krškem uničili mitnico, ji razbili okna, peči in vrata, požgali je niso. Zbrali so se pod leskovškim gradom. Zjutraj 5. februarja so s poveljnikom Nikolico Kupinićem odšli proti Kostanjevici. Zagledali so močno vojsko plemičev in Uskokov, sestavljeno iz konjenikov in pešcev, kateri je poveljeval Jošt Thurn in se jim je naglo približevala. Vojska kmetov se je umikala proti mestu Krško in za mestno obzidje. Kmetje so imeli tudi strelno orožje in z njim ubili stotnika Danijela Lasserja. Plemiška vojska in Uskoki jih je napadla iz zahodne strani ter zaradi slabo zastraženega obzidja vdrli v mesto. Kmete so potiskali proti Savi in veliko jih je v mrzli in deroči reki izgubilo življenje. Tisti, ki so ostali v mestu pa so bili zajeti in odpeljani v zapor ali pa so jim sodili kar na bojišču. Vojaki so se nad meščani maščevali, uničevali in ropali imetje ter nasilno ravnali z ženskami in otroki. Druga skupina upornikov pod vodstvom Ilije Gregoriča je nadaljevala svoj pohod na grad Rajhenburg in na grad Sevnica, kjer jih je oskrbnik pogostil. Gregorič je pot nadaljeval na Lisco v Jurklošter, čez Planino v Pilštanj ter pri Klanjcu čez Sotlo v Zagorje proti Gubčevi kmečki vojski. Pod gradom Kunšperk je kmete obkolila plemiška vojska ter nekaj kmetov. Tako so bili uporniki dokončno poraženi in upor na slovenskih tleh je bil dokončno strt. Po porazu v Krškem in Kunšperku so se kmetje skrivaj vračali na svoje domove. Ob Savi so ob grmičevju hodili proti Brežicam in iskali brod, da bi jih prepeljal na drugo stran reke.
9. februarja 1573 je bila v Stubiških Toplicah na Hrvaškem odločilna bitka, ki pa so jo kmečki uporniki pod poveljstvom Matije Gubca izgubili. Poveljnik plemiške vojske je bil podban Alapić, ki je v ključnih trenutkih bitke dobil pomoč s strani konjenice iz Vojne krajine, ki je bila spočita in tako dokončno končala hrvaško–slovenski kmečki upor.
Plemstvo se je nad svojimi podložniki strahovito maščevalo. Nekatere so obesili po drevesih, druge so telesno pohabili, odsekali so jim roko, uho, nos, ostale vidnejše predstavnike upora pa so odpeljali v zapore, kjer so jih zasliševali in mučili na lestvah ali kolesih, kjer so jim s posebno pripravo nategovali ude. Požgali in izropali so tudi tiste domačije, iz katerih se je gospodar udeležil upora. Matijo Gubca so odpeljali v zagrebški zapor. Tam so ga obsodili na »kronanje« z žarečo »krono«, mu z razbeljenimi kleščami trgali meso s telesa in ga na koncu kot razbojnika razčetverili. Ilijo Gregoriča so na begu proti Turčiji ujeli, zasliševali v dunajskem zaporu, kjer kljub mučenju ni izdal upornikov, kasneje je bil odveden v Zagreb, kjer so ga usmrtili.
Pripravili:
Alenka Černelič Krošelj in Simona Stipič, Mestni muzej Krško
Fotografije: Anita Radkovič.
