Občasna razstava, odprta od 4. oktobra 2013 do 15. septembra 2014 (podaljšana do 15. 5. 2015).
Ivan Lapajne: učitelj, ravnatelj, publicist, Krčan in svetovljan
135. obletnica prihoda v Krško
Odprtje razstave: 4. oktober 2013
Razstava bo odprta do 15. septembra 2014 (podaljšana do 15. 5. 2015).
Avtorice: Polona Brenčič, Valvasorjeva knjižnica Krško, Alenka Černelič Krošelj, Mestni muzej Krško, in Polona Zupančič.
Kustosinja: Alenka Černelič Krošelj.
Strokovna pomoč: mag. Marjetka Balkovec Debevec, Slovenski šolski muzej.
Oblikovanje: Polona Zupančič.
Oblikovanje luči: Marjan Visković.
Gradivo in predmeti: Mestni muzej Krško, Pokrajinski arhiv Maribor, Slovenski šolski muzej, Valvasorjeva knjižnica Krško, Božidar Lapaine in Miljenko Lapaine.
Priprava predmetov: Aleš Žgajnar in Slovenski šolski muzej.
Fotografije: Arhiv Mestnega muzeja Krško, Božidar Lapaine, Miljenko Lapaine.
Priprava fotografij: Nina Sotelšek, Mestni muzej Krško.
Jezikovni pregled: mag. Mateja Jankovič Čurič.
Kolokvij: 4. oktober 2013, pripravljen v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico Krško in Slovenskim šolskim muzejem.
Ob kolokviju in razstavi je bilo postavljeno spominsko obeležje na pročelje nekdanje meščanske šole z napisom: Ivan Lapajne (1849—1931), prvi učitelj (1878) in prvi ravnatelj meščanske šole (1878—1906), pisec slovenskih učbenikov in domoznanskih del, ustanovitelj posojilnic in prvega slovenskega pedagoškega društva (1886), časnikar, urednik in publicist.
Postavljeno 4. 10. 2013 ob 135. obletnici prihoda v Krško in ob svetovnem dnevu učiteljev (5. 10.).
Kolokvij je bil posvečen vsem učiteljem ob svetovnem dnevu učiteljev (5. oktober).
Razstava in kolokvij sta del projekta Krško in Krčani, tretja v nizu, posvečena pomembnim Krčanom in njihovemu delu. Omogočila ju je Občina Krško.
Kratka biografija:
IVAN LAPAJNE
22. 2. 1849: Rodi se v družini kmeta Mateja (Matevža) Lapajneta (1818—1866) in gospodinje Katarine, roj. Podobnik, v Vojskem nad Idrijo kot četrti od osmih otrok.
1861: Kot eden najboljših učencev na ljudski šoli v Idriji zaključi četrti razred.
1862: Začne obiskovati realko v Gorici, ki pa jo zaradi bolezni in smrti staršev prekine.
1867—1868: V Ljubljani nadaljuje šolanje na dvorazredni preparandiji, ki jo uspešno zaključi. To mu omogoči, da lahko poučuje na glavni (štirirazredni) šoli.
1869: Z odliko zaključi peti razred realke v Ljubljani. V času šolanja pomaga pri učenju sinu kranjskega deželnega predsednika barona Konrada Aibichsfelda.
1869—1871 – Poučuje na glavni šoli v Idriji, ki je delovala s podporo rudnika.
1870: Poroči se z Julijo, roj. Žužek (1854—1931). Rodi se jima pet otrok: Minka (1874—1956), Živko (1877—1945), Stanko (1878—1941), Vida (1879—1926) in Svetka (1881—1956).
1870—1871: Ustanovi prvo javno knjižnico v Idriji in sodeluje pri ustanovitvi društva Šola.
1871: Kljub delovnim obveznostim nadaljuje študij in tega leta kot prvi slovenski učitelj na tedanjem Kranjskem opravi izpit iz jezikovno-zgodovinske skupine za učitelja na meščanski šoli.
1871—1878: Sprva službuje kot učitelj in od leta 1872 kot nadučitelj ter vodja šole v Ljutomeru.
1871—1874: Deluje kot predsednik Okrajnega učiteljskega društva v Ljutomeru.
1872: Sodeluje pri ustanovitvi prve slovenske posojilnice v Ljutomeru.
1872: Od tega leta naprej aktivno deluje v Slovenskem učiteljskem društvu.
1872—1877: Ureja glasilo Slovenski učitelj, ki je bil namenjen »učiteljem, vzgojiteljem in šolskim prijateljem«.
1874—1878: Deluje kot predsednik Učiteljskega društva za slovenski Štajer.
1875: Prejme častno diplomo za didaktično-literarna dela na razstavi učnih pripomočkov v Gorici.
1878: Imenovan je za začasnega ravnatelja novoustanovljene Meščanske šole v Krškem.
1881: Tega leta postane član Vdovskega učiteljskega društva.
1883: Postane stalni ravnatelj Meščanske šole v Krškem, kar ostane vse do prisilne upokojitve leta 1906.
1884—1888: Deluje kot šolski nadzornik za novomeški okraj.
1885: V Krškem ustanovi Okrajno posojilnico, v kateri je sprva deloval kot tajnik, nato pa kot njen ravnatelj.
1885: Od Cesarsko-kraljeve kranjske kmetijske družbe prejme častno diplomo za pripravo razstave v Krškem.
1885—1890 – Je soustanovitelj in urednik časnika Dolenjske novice (izhajajo do leta 1919).
1886: Sodeluje pri ustanovitvi prvega slovenskega pedagoškega društva »Pedagogiško društvo v Krškem«.
25 let je bil član Okrajnega šolskega sveta v Krškem.
1888: Ob desetletnici delovanja krške meščanske šole za svoje delo prejme slovenski pohvalni dekret od Okrajnega šolskega sveta.
1888: Od cesarsko-kraljeve kranjske kmetijske družbe prejme diplomo za razstavljeno sadje na deželni sadni razstavi v Ljubljani.
V devetdesetih letih 19. stoletja opravlja različne funkcije v Zavezi slovenskih učiteljskih društev.
1891: V Celju z Dragotinom Hribarjem ustanovi časopis Domovina, ki ga nekaj časa tudi ureja.
1894: Na učni razstavi v Gorici prejme »častno omembo« za knjižna dela.
Deloval je kot tajnik Odbora za olepšanje mesta Krško. V založbi društva leta 1894 izide njegova knjiga Krško in Krčani.
1896: Je pobudnik ustanovitve Centralne posojilnice Slovenske v Krškem, v kateri je bil tajnik in kasneje tudi njen predsednik.
1898—1907: Vseskozi sodeluje, več let pa tudi izdaja in ureja glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug Slovenska zadruga.
V Ljutomeru za delovanje na gospodarskem področju prejme srebrno odlikovanje od Štajerske kmetijske družbe. Po prvi svetovni vojni je bil za svoje delo odlikovan z redom sv. Save.
17. 11. 1931: Umre v Krškem, kjer je tudi pokopan na nekdanjem pokopališču v mestnem parku.
Pripravila: Polona Brenčič.
