Dogodki

 Vstopnina: 10 € predprodaja, 12 € na dan koncerta.

Koncert v okviru cikla Akustika sofinancria Ministrstvo za kulturo.
Sponzor koncertnega cikla Akustika je Krka d.d. Novo mesto.

440 LET HRVAŠKO-SLOVENSKEGA KMEČKEGA UPORA

Vodijo: Alenka Černelič Krošelj, Simona Stipič in mag. Irena Ina Čebular (Inštitut za svobodo oblačenja Brestanica)

Februarja je minilo 440 let od hrvaško-slovenskega kmečkega upora, ki je bil eden najodmevnejših uporov kmetov na naših tleh tako po obsegu območja, kjer je potekal, kot po organiziranosti upornikov. Z delavnico želimo prikazati del tega upora, ki se je vršil tudi pri Krškem. Po ogledu razstave del, ki so jih ustvarili učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol z območja upora, bomo skupaj pripravili rekonstrukcijo dela upora, tj. dogajanja v Krškem. Po izdelanih kostumih bomo izbrali svojo vlogo in zaigrali prizor iz leta 1573, kot se je po različnih literarnih interpretacijah odvijal na obeh bregovih reke Save. 

Ob 440. obletnici Hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573 in ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabimo na predavanje:

 Krško in kmečki upor leta 1573

v ponedeljek, 4. februarja 2013, ob 18. uri,

v Mestni muzej Krško.

Predaval bo: dr. Stane Granda, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU, Ljubljana.

Fotografija: Kip Matije Gubca na Trgu Matije Gubca v Krškem, delo akademskega kiparja Toneta Kralja, postavljen leta 1977. Foto: Nina Sotelšek.

petek, 9. novembra 2012, ob 17. uri v Radovljici, Slomškova dvorana župnišča (dan, ko sta se leta 1842 poročila Martin in Josipina Hočevar)

torek, 13. novembra 2012, ob 18. uri v Krškem, Mestni muzej Krško (dan, ko sta pred 170 leti mlada zakonca prvič prišla v Krško)

Zbornik bodo predstavile urednici Alenka Černelič Krošelj in mag. Tita Porenta ter avtorice člankov.

Ponedeljek, 8. oktober 2012, pričetek ob 16.00.

Kolokvij in občasna razstava sta posvečena življenju in delu dr. Janeza Mencingerja ter njegovi hiši v Krškem, katere prenova se približuje zaključku. V prvem delu kolokvija bodo avtorji z različnimi pogledi predstavili njegovo delo, v drugem delu pa bo predstavljena njegova rojstna hiša na Brodu v Bohinju ter prenova njegovega krškega domovanja, ob kateri so se razkrile številne nove zgodbe. Nekatere, predvsem o slavnih lastnikih nekoč dveh hiš z naslovom Krško 37 in 38, bodo predstavljene v zaključnem prispevku kolokvija.
Del obeležitve 100. obletnice smrti (6. aprila 1912) je tudi občasna razstava, kjer bodo na ogled  nekateri predmeti dr. Janeza Mencingerja, ki bodo po prenovi hiše del t. i. Mencingerjeve sobe.

Vodi: Alenka Černelič Krošelj

Delavnica je del aktivnosti Z igro do dediščine, ki jih v Tednu otroka pripravlja Skupnost muzejev Slovenije.

Jabolko za telo, cvetje za dušo

Delavnica izdelovanja suhega cvetja in jabolčnih jedi.

Dnevi evropske kulturne dediščine so pripravljeni v sodelovanju z JSKD OI Krško in Slovenskim etnološkim društvom.

Petek, 21. septembra 2012

Ob 10.00 in ob 17.00: Javno vodstvo po razstavah sofinanciranih iz projekta Pot medičarstva in lectarstva med Krškim in Zagrebom ter projekcija filma projekta.

Dogodka sta del Dneva evropskega sodelovanja.

Prijazno vabljeni!

Nedelja, 22. julij 2012, od 15. do 17. ure

Vodita: Nina Sotelšek in dr. Helena Rožman, Slovensko etnološko društvo.

Na delavnici bodo udeleženci spoznali delovanje in različne možnosti uporabe camere obscure. S camero obscuro bodo fotografirali in posnete fotografije razvili v muzejski temnici...pri tem pa veliko ustvarjali.
Camera obscura, ki je predhodnica sodobnega fotoaparata, je v osnovi škatla z majhno odprtinico skozi katero vdirajo svetlobni žarki, ki na njeni zadnji steni zarišejo obrnjeno sliko predmeta pred odprtino. Že mislec Aristotel je poročal, da lahko žarki, ki padejo skozi majhno odprtino, projicirajo sliko. V desetem stoletju je arabski učenjak Alhazen opisal, kako se lahko v cameri obscuri opazuje sončni mrk, ne da bi si pri tem poškodovali oči. Najprej je bila camera obscura zatemnjena soba. Postopoma pa se je njena velikost zmanjševala in postala je prenosna škatlica. Mnogi umetniki so jo uporabljali kot pripomoček za risanje pokrajin in vedut.
V nadaljevanju delavnice bomo z dr. Heleno Rožman spoznavali načine preživljanja praznikov in vsakdanjika v preteklosti. Ob fotografijah, ki jih bodo prinesli udeleženci s seboj, pa spoznavali današnji utrip življenja.
V preteklosti so bile fotografije veliko bolj redke in kot take so dragoceni pričevalci s pomočjo katerih spoznavamo različne dogodke v življenju. V zadnjem stoletju ohranjamo spomine s pomočjo fotoaparatov in video kamer, ki so v kratkem času postali množično dostopni in jih imamo vedno na dosegu roke. Fotografije, ki jih prinesejo udeleženci so lahko klasične ali pa digitalne (npr. na CD-jih, fotoaparatih, mobilnih telefonih, ...).

Program izvajamo v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom, v okviru katerega že leta poteka program Mala šola etnologije, s katero želimo etnologijo približati zlasti mlajšim obiskovalcem kulturnih ustanov.