Naprej v preteklost: Muzeji povezujejo razdeljeni svet

1. objava, ponedeljek, 13. 4. 2026

Dr. Mihajlo Rostohar, življenjska pot med Slovenijo in Češko

#muzejbrezmeja

Mnogo jih je, ki se zavedajo, da človek ni rojen za to, da služi celo svoje življenje kot živo orodje nekaterim posameznikom, katere je zgolj prilika postavila na vodilno, odločujoče mesto v človeški družbi, katero sedaj terorizirajo in izkoriščajo; zavedajo se, da je človek po svojem rojstvu namenjen in sposoben za to, da se samostojno razvija ter se povspenja na vedno višjo stopnjo fizične, duševne in socialne popolnosti, ako le hoče in smotreno deluje za to.

Iz vasi Brege v Krško, Ljubljano in Kranj ter na Dunaj, v Prago in Brno, nato pa nazaj v Ljubljano in Krško je pot življenja vodila Mihajla Rostoharja. Pod mentorstvom poznejšega prvega predsednika Češke republike, Tomaša G. Masaryka, je po študiju filozofije na Dunaju leta 1911 habilitiral na Karlovi univerzi v Pragi. Del študijskih obveznosti je opravljal v Leipzigu pri takrat najpomembnejšem psihologu v Evropi (in svetu), Wilhelmu Wundtu. Leto kasneje je v Pragi začel predavati s področja eksperimentalne psihologije, ustanovil pa je tudi prvi češki psihološki laboratorij.

Njegovo razvijajočo se akademsko kariero je leta 1915 prekinil vpoklic v vojsko, konec vélike vojne je nato dočakal v Ljubljani. Razpad monarhije je prepoznal kot ključen za ustanovitev slovenske univerze, a kljub izjemno pomembni vlogi ob njenem ustanavljanju in veliki želji po službovanju v Ljubljani ni bil imenovan v profesorski zbor, zato se je leta 1919 vrnil v Prago in nadaljeval akademsko kariero na Karlovi, nato pa na Masarykovi univerzi v Brnu, kamor so ga povabili leta 1922. Za prvega rednega profesorja na oddelku za psihologijo, katerega ustanovitev je spodbudil v letu 1926, je bil imenovan 18. maja 1931. 

V letih 1934/35 je opravljal tudi delo dekana Filozofske fakultete.

Čas druge svetovne vojne je preživljal v domačem okolju, takoj po njej pa se je spet vrnil na Moravsko. Ko se leta 1948 ob resoluciji informbiroja ni bil pripravljen izreči proti jugoslovanskemu vodstvu, je moral delovno mesto na Masarykovi univerzi zapustiti. 

Po vrnitvi v Slovenijo je, sedemdesetleten, zasedel mesto profesorja za psihologijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1950 pa je z ustanovitvijo Oddelka za psihologijo dosanjal sen, za katerega se je boril vso svojo akademsko kariero. Rostohar je do upokojitve leta 1958 predaval, vodil pedagoški inštitut in strokovno pomagal pri razvijajoči se mreži poklicnih posvetovalnic. 

Za svoje predano delo je leta 1958 prejel spomenico Univerze v Brnu in leta 1961 red zaslug za narod 1. stopnje. 

Izjemno bogato življenjsko pot, ki se je začela 30. julija 1878, je prof. dr. Mihajlo Rostohar 5. avgusta 1966 sklenil na svojem domu na Goleku.

V letu 2026 mineva sto let od ustanovitve oddelka za psihologijo na Masarykovi univerzi v Brnu. Slovesna prireditev 15. aprila bo priložnost za predstavitev življenjske poti in strokovnega dela psihologa, ki s svojo poklicno potjo povezuje tako univerzitetni okolji na Moravskem in v Sloveniji kot tudi mesti Brno in Krško.

Pripravila: dr. Helena Rožman

2. objava, sreda, 15. 4. 2026

Muzejski klub, dediščinska skupnost in študijski krožek 

Besedilo: Muzejski klub deluje kot dediščinska skupnost in študijski krožek Mestnega muzeja Krško. S člani kluba, skupino muzejskih informatorjev, se pod vodstvom strokovnih sodelavk muzeja srečujemo mesečno v prostorih muzeja. Za skupnim omizjem se posvetimo vnaprej določeni temi ali temi, ki se oblikuje ob prinesenem fotografskem ali materialnem gradivu. Takšna skupnost muzeju omogoča zbiranje dragocenih informacij o načinu življenja v mestu in njegovi spreminjajoči se podobi skozi 20. stoletje, vpogled v fotografsko gradivo članov ter seznanitev s predmeti, ki so lahko pomemben zgodovinski vir za mesto z okolico.

3. objava, četrtek, 16. 4. 2026

Muzejski klub, Krško in Krčani

Muzejski klub Mestnega muzeja Krško se je v prvem letu na srečanjih posvetil mestu Krško in Krčanom. Podrobneje so nas zanimali posamezni deli mesta, hiše in prebivalci v njih. Fotografije in spomini na pretekle dni so pokazali spreminjajočo se podobo mesta, priselitve in odselitve prebivalstva, različne obrtne dejavnosti, njihov zaton in pojav industrije. Meščansko skupnost je povezovalo bogato kulturno in društveno življenje, vendar je imela tri središča: v starem mestnem jedru, na Vidmu in v današnji mestni četrti Leskovec.

4. objava, petek, 17. 4. 2026

Muzejski klub, obrt in industrija v Krškem 

Osrednja tema letošnjih srečanj Muzejskega kluba so obrti in industrija v Krškem in njegovi okolici. S pregledom trgovinske dejavnosti in različnih obrti (frizerstvo, čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo idr.) spoznavamo nekdanje obrtniške mojstre, njihove storitve in izdelke. V pogovoru smo se strinjali, da imajo slednji zaradi gospodarskih razmer v 20. stoletju in svoje unikatnosti posebno mesto v spominu. Obrtni izdelki po kakovosti in ceni niso primerljivi z industrijsko množično proizvodnjo, ki je prinesla njihov zaton. 

5. objava, nedelja, 19. 4. 2026

Počitniška muzejska doživetja: dediščina povezuje

Ko se kultura in izobraževanje srečata v praksi, postane učenje zanimivejše in izkustveno. Počitniška muzejska doživetja, ki jih v enotah Kulturnega doma Krško pripravljamo med šolskimi počitnicami, so ena od oblik spoznavanja dediščine na neformalen način.

Letošnja zimska počitniška doživetja v Mestnem muzeju Krško so bila posvečena nesnovni dediščini in medgeneracijskemu povezovanju. Potekala so v znamenju »ptičje ženitve«, ki po ljudskem izročilu napoveduje prihod pomladi. Dopoldanski del je bil naravovarstveno in etnološko zasnovan. Fotograf in poznavalec ptic Branko Brečko je mladim udeležencem približal svet ptic z naših dvorišč in bregov Save, članice Društva kmetic Krško (aktiv Sremič) pa so z otroki zamesile, oblikovale in spekle testene ptičke – simbol ljubezni in prijateljstva ter pomemben del krušne dediščine Posavja.

Popoldne se je dogajanje preselilo v razstavne prostore. Ob razstavi Valvasorjevi v Krškem so udeleženci listali po 18. zvezku Iconothece Valvasoriane in občudovali natančne akvarelne upodobitve ptic iz 17. stoletja. Dan so zaključili ustvarjalno: iz papirja in blaga so izdelali svoje ptičke za okras ali darilo.

Takšni programi dokazujejo, da muzej ni le prostor za razstavljanje predmetov, temveč tudi prostor učenja, raziskovanja, tkanja vezi in spoštovanja do kulturne dediščine.