Če bi Posavje bilo – Prijateljstvo je drevo, ki daje zavetje

Marca letos smo v Mestnem muzeju Krško k fotografskemu projektu sodelovanja z ranljivimi skupinami povabili učence OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško in člane Društva gluhih in naglušnih Posavja – Krško.

Projekt Če bi Posavje bilo sta sklopu spremljevalnega programa skupinske razstave Če bi Slovenija bila na Gradu Rajhenburg (2018) zasnovali Nina Sotelšek, višja kustosinja in Zinka Junkar, kustosinja pedagoginja. Koordinatorici tokratnega projekta Če bi Posavje bilo – Prijateljstvo je drevo, ki daje zavetje sta kustosinji Zinka Junkar in Anita Radkovič.

Posamezniki so pod mentorstvom priznanih slovenskih fotografov Katje Goljat in Matjaža Rušta razvili fotografsko pripoved na temo prijateljstva, medsebojnih odnosov, dobrega počutja, življenja v lokalnem okolju … Aprila in maja sta v Mestnem muzeju Krško potekali dve delavnici na katerih je sodelovalo 30 udeležencev s spremljevalci. Mentorja sta se predstavila skozi projekcijo svojih fotografij na temo natečaja, seznanila udeležence z delovanjem analognih fotoaparatov, ki so jih tudi praktično preizkusili ter podala navodila za nadaljnje samostojno delo. Na drugem srečanju, ki je potekalo v več skupinah, sta mentorja z udeleženci pregledala nastala dela, nastal je ožji izbor fotografij. Ob ogledu le-teh so razmišljali o posnetkih, se pogovarjali o tem, kaj jih je motiviralo, zakaj radi fotografirajo, kateri so njihovi najljubši motivi, kako so doživeli fotografiranje z analognimi fotoaparati.

Na  odprtju razstave je zbrane nagovorila Vlasta Moškon iz Društva gluhih in naglušnih Posavja – Krško, tolmačica v slovenski znakovni jezik, ki je poskrbela, da so govorjeno besedo slišali vsi. Učenci starejše skupine OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško, pod vodstvom učiteljic Nataše Libenšek, Ide Ravnikar ter učitelja Marjana Dirnbeka so za to priložnost pripravili in predstavili igrano pripoved o drevesu zavetja. Po mislih mentorjev Katje Goljat in Matjaža Rušta je sledil ogled kratkega filma, ki je nastal kot rezultat dokumentiranega utripa in dela na delavnicah, predstavitev sodelujočih, podelitev map z nastalimi fotografijami ter ogled razstave z druženjem.