Danes dopoldan smo na Cesti krških žrtev 30 v Krškem odprli 4. ulično razstavo iz niza Stare izložbe, nove podobe: Sava potuje v čas kmečkih uporov. Razstavo, na kateri so se nam pridružili otroci iz vrtca Krško, enota Pravljica je predstavila kustosinja Nina Sotelšek, odprla pa podžupanja občine Krško Ana Nuša Somrak.
Projekt Stare izložbe, nove podobe je začel nastajati spomladi 2014 na pobudo Občine Krško. Takrat so bila izložbena okna stare (nekdanje) Železnine polepljena s predstavitvijo vsebin Kulturni dom Krško, Mestni muzej Krško, Galerija Krško, Grad Rajhenburg in Mencingerjeva hiša. Ustanovljena je bila tudi galerija Železnina.
Projekt je nastal v želji, da se polepša ulice našega mesta. Mimoidočim, ki prihajajo v staro mestno jedro po opravkih, želi vzbuditi zanimanje za zgodovino in umetnostne dosežke mesta Krško. Snovalci projekta smo se osredotočili na določeno ciljno publiko – to so mlade družine oz. otroci, ki šele spoznavajo svoje mesto in njegovo zgodovino.
Projekt zajema celosten koncept poselitve zapuščenih izložbenih oken. Tu so našle prostor živahne ilustracije na katerih vsakič nastopa domišljijski lik, ki bo povezoval zgodovinske dogodke in osebe. Ta lik je deklica Sava. Tista, ki živi v MMK, kjer pazi na muzejske razstave in predmete. Navihana zlatolaska je na podstrešju MMK našla žepno uro. To pa ni čisto navadna ura. Namesto števil (od 1 do 12) ima letnice…
Do danes je Sava že štirikrat zavrtela kazalce. Prvič je srečala Josipino Hočevar, nato Janeza V. Valvasorja in tretjič pa je z umetnikom Rajkom Čubrom opazovala pri delu kiparja Vladimirja Štovička. Danes si bomo ogledali, kaj je Sava videla v Krškem, ko jo je ura ponesla v temačno leto 1573.
Izhodišče za ilustracije so bile stare razglednice mesta Krško, Valvasorjeve risbe iz 17. stoletja ter grafike iz Iconothece Valvasoriane. - Tema je zahtevnejša in malo manj igriva kot prejšnje. Težko je bilo izbrati primeren dogodek iz tega zgodovinskega obdobja, časa kmečkih uporov. Slikar Erik Mavrič je moral upoštevati veliko drobnih detajlov (petelina na zastavi, zimzelen, videz upornika, zimzelen) pri izvedbi teh ilustracij. - V naprej bodo pri projektu sodelovali različni ilustratorji. Do sedaj je ilustracije tri lokacije izvedla domačinka Tina Brinovar, tokrat pa so bile zaupane akademskemu slikarju Eriku Mavriču, ki je imel prejšnje leto samostojno razstavo v Galeriji Krško.
1. ILUSTRACIJA
Sava potuje v leto 1573, v čas kmečkih uporov Potem, ko je zavrtela kazalce svoje čudežne ure, je Sava iz bližnjega hriba uzrla pogled na Krško, ki ji ni bil znan. Čez reko Savo ni bilo mostu, na bregu ni opazila cerkve sv. Rozalije in le peščica hiš je naseljevala mestno jedro. Zagledala je kolono ljudi z raznovrstnim orodjem in orožjem, ki je korakala proti reki Savi. Stopila je do velikega možaka, ki je vodil ljudi in izvedela, da mu je ime Ilja Gregorič. Zanimalo jo je kam so namenjeni in zakaj so se zbrali: »Gospod Gregorič, zakaj ste se odločili upreti graščakom? Kaj želite doseči z uporom?« »Kmetje ne moremo več tako živeti. Hočemo pregnati graščake in odpraviti njihovo oblast ter postaviti svojo oblast s sedežem v Zagrebu, ki bi bila neposredno podrejena cesarstvu na Dunaju. Sami hočemo pobirati davke in dajatve, sami hočemo skrbeti za obrambo pred Turki ter za kmečko trgovino. Za svojega kralja želimo imenovati Matijo Gubca.« »Kam pa se odpravljate v tako velikem številu?« »Dva tisoč upornikov bo z brodom prečkalo reko Savo in nadaljevalo pot po krškem polju do Kostanjevice na Krki. Ostali bomo pozivali kmete iz okolice Krškega na boj in šli proti gradu Rajhenburg in nato naprej osvajat gradove.«
2. ILUSTRACIJA
Boj v krškem Skupina kmetov, ki je nameravala proti Kostanjevici je pri leskovškem gradu zagledala, da se jim približuje močna plemiška in uskoška vojska. Vojski konjenikov in peščev je poveljeval Jošt Thurn. Kmetje so pred njimi bežali nazaj proti Krškem in se skrili za mestno obzidje. Plemiška vojska z Uskoki je napadla kmete iz zahodne strani ter zaradi slabo zastraženega obzidja vdrla v mesto. Na ulicah se je odvijal silovit boj. Graščaki so kmete potiskali proti Savi in veliko jih je v mrzli in deroči reki izgubilo življenje. Mnogo kmetov je umrlo tudi med bojem, nekateri pa so bili odpeljani v zapor. Plemiška vojska se je maščevala tudi nad meščani Krškega, ker so pomagali upornim kmetom čez reko. Meščanom so uničevali domove, ropali njihovo imetje ter nasilno ravnali z njihovimi družinami.
