V avli in klubu Kulturnega doma Krško je do 9. februarja 2025 na ogled razstava, ki ponuja pogled na protokolarno dogajanje ob položitvi temeljnega kamna in postopek gradnje jedrske elektrarne. Od prve sinhronizacije generatorja na omrežje Nikola Tesla, ko so v 380-kilovoltni elektroenergetski sistem stekli prvi kilovati električne energije, je elektrarna proizvedla več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije.
V avli in klubu Kulturnega doma Krško je do 9. februarja 2025 na ogled razstava, ki ponuja pogled na protokolarno dogajanje ob položitvi temeljnega kamna in postopek gradnje jedrske elektrarne. Ko so slabih sedem let po slovesni prireditvi, na kateri je bilo po poročanju medijev med 10 in 15 tisoč ljudi, izvedli prvo sinhronizacijo generatorja na omrežje Nikola Tesla, so v 380-kilovoltni elektroenergetski sistem stekli prvi kilovati električne energije. Od takrat je elektrarna proizvedla več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije.
V sredo, 29. januarja 2025, se nam bo na ogledu razstave pridružil dolgoletni nekdanji direktor NEK in častni občan Mestne občine Krško, gospod Stane Rožman. Pogovor z njim bo usmerjala kustosinja razstave, dr. Helena Rožman.
Temeljni kamen, foto Ivan Krahulec, arhiv NEK.V avli in klubu Kulturnega doma Krško je do 9. februarja 2025 na ogled razstava, ki ponuja pogled na protokolarno dogajanje ob položitvi temeljnega kamna in postopek gradnje jedrske elektrarne. Ko so slabih sedem let po slovesni prireditvi, na kateri je bilo po poročanju medijev med 10 in 15 tisoč ljudi, izvedli prvo sinhronizacijo generatorja na omrežje Nikola Tesla, so v 380-kilovoltni elektroenergetski sistem stekli prvi kilovati električne energije. Od takrat je elektrarna proizvedla več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije.
Vodstvo kustosinje dr. Helene Rožman bo zaokrožila projekcija celotnega posnetka neposrednega prenosa slovesnosti, ki je na gradbišču jedrske elektrarne potekala v nedeljo, 1. decembra 1974. Gradivo hrani Arhiv RTV Slovenija.
Temeljni kamen, foto Ivan Krahulec, arhiv NEK.V Mestnem muzeju Krško v torek, 10. decembra, ob 18. uri odpiramo razstavo V ritmu kasa 100 let posavske konjeniške dediščine.
Konjeniški klub Posavje Krško je pomembno zaznamoval razvoj konjereje in kasaštva v regiji in širše.
Od prvih dirk leta 1925 do vzpostavitve hipodroma na Bregah pri Krškem je skozi vzpone in padce ohranjal tradicijo konjereje. Kljub tehnološkemu napredku in družbenopolitičnim spremembam ostajajo kasaške dirke nosilke znanja, vrednot in tovariškega duha, ki so povezali posavske konjerejce pred 100 leti.
Dr. Luka Ilić, teolog in zgodovinar reformacije iz Karlovca, je diplomiral iz protestantske teologije in zgodovine v Bruslju, magistriral v Amsterdamu ter doktoriral iz cerkvene zgodovine v Philadelphii. Deloval je kot profesor in znanstveni sodelavec na uglednih institucijah v Evropi, hkrati pa je aktiven duhovnik in raziskovalec s poudarkom na teologiji Matije Vlačića Ilirika. Objavil je več kot šestdeset del, sodeloval na številnih mednarodnih konferencah in prejel več nagrad, med drugim Luthrovo medaljo ob 500. obletnici reformacije.
