16. marca 1911 je v Krškem umrla dobrotnica in gospodarstvenica Josipina Hočevar. Josipinino leto, ki poteka od 7. oktobra 2010 smo začeli s kolokvijem v četrtek, 7. oktobra 2010.
Josipina Hočevar je danes znana predvsem kot mecenka v različnih krajih Slovenije, predvsem pa v rodnem mestu Radovljica in v kraju odraslega bivanja Krško. Vendar pa je vse te donacije omogočila s svojim delovanjem gospodarstvenice oziroma spretne upravljavke premoženja, ki sta ga ustvarila skupaj z možem Martinom. Po njegovi smrti je Josipina premoženje še podvojila.
Josipina Hočevar se je rodila 6. aprila 1824 v Radovljici kot Josipina Mulley. Po vrnitvi iz šole pri škofjeloških nunah je pomagala staršem v gostilni v Radovljici, 9. oktobra 1842 pa se je poročila z Martinom Hočevarjem (1810—1886). Svoje gospodarstvo sta gradila počasi in z različnimi dejavnostmi. Imela sta gostilno, poštni urad, vinograde, bila lastnika hotela v Gradcu (Avstrija), njuna osrednja dejavnost je bilo gradbeništvo, npr. regulacija reke Save ob gradnji železniške proge Ljubljana – Zidani most – Zagreb, pomemben del pa je bil tudi zakup daca po Kranjskem, Štajerskem in na Hrvaškem.
Dobrotnika sta postala po letu 1860, ko sta z uspešnimi posli uspela pridobiti večje imetje in sta najbrž tudi že delno nehala razmišljati (upati) o potomcih. Številne donacije segajo predvsem na področje šolstva; npr. v letih 1855 do 1875 je Josipina vzdrževala privatno dekliško šolo pri krški ljudski šoli, 15. oktobra 1877 pa je bila slovesno blagoslovljena zgradba nove meščanske in ljudske šole v Krškem, financirala je študij kiparja Ivana Zajca in slikarja Frana Klemenčiča, skupaj sta ustanovila 16 različnih štipendijskih skladov. Druga veja pa so bile donacije Cerkvi; npr. 20.000 forintov za ustanovitev Župnije Krško. Številne donacije so bile namenjene tudi rodni Radovljici; npr. leta 1906 je omogočila gradnjo vodovoda.
17. aprila 1886 je umrl Martin Hočevar, Josipina pa je nadaljevala njuno delo in pridobila še večje premoženje, naloženo v različnih bankah (Kranjska hranilnica v Ljubljani, Eskomptna banka Gradec ipd). Umrla je 16. marca 1911, glavnemu dediču Carlu Mulleyu in številnim dedičem je v oporoki namenila bogata volila.
Raziskave v zadnjih letih so se osredotočile na njeno javno delovanje oziroma na njeno mecenstvo. Hkrati so bili najdeni in raziskani tudi drobci njenega drugega življenja gospodarstvenice, ki je bilo in je še vedno delno zakrito. Kakšno je bilo njeno življenje kot bogate meščanke, lastnice rudnika na Mirni, upravljavke finančnega premoženja in nosilke gradbene dejavnosti ter kakšna je bila njena vloga v gospodarstvu Okrajnega glavarstva Krško ter tudi širše, je osrednje vprašanje nadaljnjih raziskav.
JOSIPININO LETO - pomen datuma:
Leta 1894 so bile na ta dan velike slovesnosti ob ustanovitvi samostojne župnije Krško, postavljena je bila plošča na hišo 85, izdana je bila prva domoznanska knjiga ravnatelja meščanske šole Ivana Lapajneta Krško in Krčani. 16. marca 2011 mineva 100 let od njene smrti.
Josipinino leto se začenja s posvetom in zaključuje s postavitvijo razstave v Krškem in kolokvijem v Radovljici. Ob tem bodo izvedene še druge aktivnosti tako v Krškem kot v njenem rojstnem mestu Radovljici. Občina Krško je začela z aktivnostmi za postavitev doprsja Josipini Hočevar v mestnem parku, za kar je izbran kipar Boštjan Drinovec in načrtovano odkritje ob 100-letnici smrti 16. marca 2011.
Četrtek, 7. 10. 2010, od 10. do 14. ure, kolokvij Josipina Hočevar – Radovljičanka v Krškem
7. oktober predstavlja eno izmed prelomnic življenja mesta Krško. Osrednja osebnost, predvsem pa osrednja mecenka, brez katere dogodkov ne bi bilo, je bila Josipina Hočevar. 16. marca 2011 bo minilo 100 let od njene smrti, 7. oktobra 2010 pa smo s kolokvijem o njenem življenju v Krškem začeli Josipinino leto. Ob tem je bilo vzpostavljeno tudi sodelovanje z Josipininim rodnim mestom Radovljico in z Muzeji radovljiške občine.
Program kolokvija:
1. Zorica Kerin in članice zgodovinskega krožka Nataša Libenšek, Sara Brcar in Neža Petan, Osnovna šola Jurij Dalmatin Krško: Pozabljena dobrotnica – Josipina Hočevar
2. Alenka Černelič Krošelj, Mestni muzej Krško: Josipina Hočevar in mesto Krško
3. Verena Štekar-Vidic, Muzeji radovljiške občine: Muzeji radovljiške občine in njihovo poslanstvo
4. mag. Tita Porenta, Mestni muzej Radovljica: Josipina Mulej in njena Radovljica: zgodovinski spomin someščanov na veliko dobrotnico
5. Alenka Bole Vrabec, Radovljica : Po stopinjah Josipine Hočevar od Radovljice do Krškega
6. Polona Brenčič, Valvasorjeva knjižnica Krško: Ivan Lapajne – Krško in Krčani
7. Mirjana Klinec, Mladinski center Krško: Mladinsko turistični kulturni center – zgradila Josipina Hočevar, nadaljujejo mladi
Kolokvij je bil zaključen z zanimivo razpravo, v kateri je bilo opozorjeno tudi na druge ljudi, ki povezujejo Krško in Radovljico.
Kolokvij je bil oblikovan v sodelovanju z Občino Krško, Krajevno skupnostjo mesta Krško, Valvasorjevo knjižnico Krško, Zgodovinskim arhivom Celje in Muzeji radovljiške občine ter s podporo promocijskih aktivnosti projekta Pot medičarstva in lectarstva med Krškim in Zagrebom.
Udeležilo se ga je 40 obiskovalcev, zbrane je pozdravil tudi župan Občine Krško Franc Bogovič.
Posvet je nadaljevanju strokovnih srečanj – kolokvijev, ki so bili izvedeni v Krškem od leta 2006. Vsebinsko so se navezovali na raziskovalne projekte, namenjene vsebinski zasnovi Valvasorjevega kompleksa. Organizatorji kolokvijev so bili Valvasorjev raziskovalni center Krško, KS mesta Krško, Občina Krško in Valvasorjeva knjižnica Krško. Leta 2006 sta potekala dva kolokvija, prvi marca z naslovom Vloga »krških« protestantov, drugi marca z naslovom Janez Vajkard Valvasor in Krško. Leta 2007 je bil oktobra ob 530-letnici mestnih pravic in 30-letnici izida obsežnega zbornika Krško skozi čas organiziran kolokvij ob tej priložnosti, novembra pa kolokvij o prvih krških žrtev. Leta 2008 pa je na gradu potekala predstavitev projekta obnove gradu Rajhenburg s poudarkom na življenju in delu trapistov ter njihovega vpliva na razvoj kmetijstva in gospodarstva na območju delovanja. Leta 2009 je bil kolokvij posvečen kiparju Ivanu Zajcu, njegovim delom v Krškem ter njegovi dobrotnici Josipini Hočevar, ki je omogočila njegov študij.
