Občasne

Konjeniški klub Posavje Krško je pomembno zaznamoval razvoj konjereje in kasaštva v regiji in širše. 

Od prvih dirk leta 1925 do vzpostavitve hipodroma na Bregah pri Krškem je skozi vzpone in padce ohranjal tradicijo konjereje. Kljub tehnološkemu napredku in družbenopolitičnim spremembam ostajajo kasaške dirke nosilke znanja, vrednot in tovariškega duha, ki so povezali posavske konjerejce pred 100 leti. 

Minilo zdaj bo sedem desetletij, kar so se v kmečki izbi Parke zbrale; decembrov mraz jih silil je hiteti, usodo naglo so odgodrnjale: Garal bo pač, saj je iz kmečke hiše, oral bo dobro, umno gospodaril, a za bogastvo naj se kar obriše, s cekini, srebrniki ne bo šaril. In brž so šle; najmlajša se obrne k dojencu, ki svetló je gledal vanje: Res, sekal novo pot boš skozi trne, a moč imel boš in nesmrtne sanje, s svetlobo boš oral temine črne, s častjo oblil boš svoje domovanje.

Vitomil Zupan, Hvalnica najmlajši Parki, 1. sonet Antonu Sovretu ob njegovi 70-letnici.

(26. december 1825–12. december 1884)

Janez Wolf se je rodil 26. decembra 1825 v Leskovcu pri Krškem in v sklopu praznovanja 200. obletnice njegovega rojstva v Mestnem muzeju Krško predstavljamo slikarjevo življenje in delo. Zapustil je številna nabožna dela v oljni tehniki, predvsem pa je poznan kot freskant slovenskih cerkva. Posebno vlogo je imel tudi kot učitelj mlajše generacije slovenskih slikarjev, kot so brata Janez in Jurij Šubic ter Anton Ažbe.

Muzejsko vitrino na Mestni občini Krško smo v preteklem mesecu prenovili in vanjo umestili Participativni projekt Srečno, knapi!. Z njim krepimo zanimanje za industrijsko dediščino Senovega in obujamo spomine nekdanjih zaposlenih v tem premogovniku. 

Turistično društvo Senovo je tokrat na ogled posodilo jamski svetilki, ki so ju delavnic uporabljali pri delu. Prijazno vabljeni k ogledu! 

Alfonz Paulin (1853–1942)

Alfonz Paulin je bil v obdobju na prelomu iz 19. v 20. stoletje vodilni slovenski znanstvenik na področju rastlinoslovja. Bil je mednarodno priznan strokovnjak za floristiko, rastlinsko sistematiko in fitogeografijo (Sitar, 1987; Praprotnik, Bavcon in Ravnjak, 2021, str. 22). Od leta 1940 je bil izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Praprotnik in Bavcon, n. d.). V zgodovini slovenske botanike se po njem imenuje čas njegovega delovanja v Botaničnem vrtu, tako imenovano Paulinovo obdobje, ki je trajalo od leta 1886 do 1931 (Bavcon, 2010, str. 136; Praprotnik et al., 2021, str. 56–94). 

UČITELJICA IN POBUDNICA TER USTANOVITELJICA OBČINSKE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO (OZPM KRŠKO), DRUŽBENA DELAVKA NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA IN IZOBRAŽEVANJA

Če bi Posavje bilo - Prijateljstvo je drevo, ki daje zavetje, skupinska fotografska razstava

18. maj 2023– 22. junij 2023

Mencingerjeva hiša, CKŽ 2, Krško

prost vstop

V Mestnem muzeju Krško je od 20. 12. 2022 na ogled občasna razstava, ki smo jo poimenovali »Gol, gol, gol je Krškega simbol« in z njo počastili sto let igranja nogometa v Krškem. Naslov razstave izvira iz klubske himne, ki jo je pred 2. svetovno vojno napisal Alfred Istenič st. Ob tej priložnosti smo pripravili razstavo, ki bo predstavila zgodovino krškega nogometa od začetkov davnega leta 1922 do današnjih dni. 

V Mestnem muzeju Krško je na ogled nova občasna razstava Delavnica Stary, posvečena medičarski dediščini Engelberta Staryja.

V torek, 30 marca, smo ob 12. obletnici Mestnega muzeja Krško v Mencingerjevi hiši odprli fotografsko razstavo Branka Benčina in Stojana Škode, ki sta lani zmagala na natečaju Neznana krajina. Predstavljata se vsak s svojo serijo fotografij, ki izraža njima lastno poetiko. Razstava je na ogled do 30. maja 2022. 

Veliki Kamen, skupinska fotografska razstava

11. 1. 2022–14. 2. 2022

Razstava je podaljšana do 14. marca 2022. Prijazno vabljeni.

Zadnja v seriji cikličnih občasnih razstav s skupnim naslovom Pogled v Štovičkov depo predstavlja portrete žensk, ki so se v različnih vlogah udejstvovale v javnem in zasebnem prostoru. Zato v vzporednico postavljamo političarke, učiteljice, umetnice in gospodinje ter ugotavljamo, če so zanimive samo zgodbe tistih, ki so se povzpele na pozicijo moči in živele boemsko življenje ali pa nas lahko nagovorijo tudi zgodbe manj izobraženih in preprostih kmečkih žena. Takih je v Štovičkovem opusu največ. Delavk, mater, gospodinj in dostikrat spregledanih sopotnic uspešnejših mož, ki so živele na robu anonimnosti in se prebijale skozi vsakdanjik povojnega časa. Za portreti, odlitimi v bron ali mavec so resnične osebe, ki so pustile sledi, pa čeprav se zdijo še tako neznatne.