Festival Reaktor bo letos prvič potekal v Krškem – mestu z močno jezikovno dediščino, kjer sta v 16. stoletju delovala Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Izhaja iz prepričanja, da je jezik več kot orodje – je prostor izražanja, skupnosti in možnosti, njegovo ohranjanje in razvijanje pa kulturni, umetniški in družbeni akt.
SODELUJOČI Mitja Ličen, dr. Helena Rožman, dr. Blaž Zabel, Polona Brenčič
Gospod Slavko Šribar nedvomno sodi med meščane, ki izstopa po prispevku k razvoju kulturnih in andragoških vsebin v Krškem ter po vidni vlogi na področju gasilstva. Leta je beležil dogajanje na številnih področjih življenja v mestu. Ljubezen do fotografije bi se morda lahko primerjala le še z njegovo strastjo do filatelije.
Z mislijo na varovanje dediščine že dolgo skrbno hrani številne predmete, s katerimi rad prihaja v Mestni muzej Krško in tako kaže, kako pomemben je lahko prispevek prebivalcev lokalnega okolja za zgodovinjenje dogajanja v mestu Krško.
O delovanju na področju kulture in izobraževanja v preteklosti in skrbi za dediščino mesta in občine se bosta s Slavkom Šribarjem pogovarjali Bernardka Zorko iz Zavoda Svibna in dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško.
10.00–18.00, dan odprtih vrat
11.00–14.00, Knjižna vezava, tematska delavnica
Vladimiri Vladki Štoviček je bilo že od zgodnjega otroštva blizu vzdušje v kiparskem ateljeju očeta Vladimirja Štovička. Po osnovni šoli se je vpisala v Šolo za umetno obrt v Ljubljani in se nato odločila za študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Kot kiparka je očetovi poti sledila z ustvarjanjem plaket, medalj, značk in grbov. Pri malih plastikah in aktih pa je razvila lasten izraz.
(26. december 1825–12. december 1884)
Janez Wolf se je rodil 26. decembra 1825 v Leskovcu pri Krškem in v sklopu praznovanja 200. obletnice njegovega rojstva v Mestnem muzeju Krško predstavljamo slikarjevo življenje in delo. Zapustil je številna nabožna dela v oljni tehniki, predvsem pa je poznan kot freskant slovenskih cerkva. Posebno vlogo je imel tudi kot učitelj mlajše generacije slovenskih slikarjev, kot so brata Janez in Jurij Šubic ter Anton Ažbe.
Rojstna hiša Janeza Wolfa (1825–1884). 19??. Vir fotografije: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si. Pridobljeno s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-3JIE8ME2MODERIRANJE Stanka Hrastelj
SODELUJEJO Nataša Skušek, Katja Šušteršič, Alenka Teštanoska in Uršula Vratuša Globočnik
Saša Pavček je ena najprepoznavnejših slovenskih igralk, pesnic in esejistk. Kot dolgoletna prvakinja SNG Drama Ljubljana je zaznamovala številne odrske vloge, hkrati pa je dejavna tudi na literarnem področju. Njene pesniške zbirke in eseji razkrivajo izjemno občutljivost za besedo, človeško izkušnjo in družbeni trenutek.
Nika Solce je vsestranska umetnica, lutkarica in pevka, ki svojo glasbeno govorico združuje z ljudskim izročilom. S pomočjo izrednega smisla za lastne melodije, ki jih združuje z glasbo iz drugih delov sveta, njene interpretacije ne vodijo le na popotovanje znotraj in zunaj nas, temveč so tudi nadvse izvirne.
Performativna delavnica odpira prostor, kjer se podoba, beseda in gib povežejo v novo celoto. Udeleženci bodo izhajali iz ilustracij Hane Stupica, ki s svojo domišljijsko močjo ustvarjajo bogat vizualni svet.
Ilustracije Hane Stupica nas vabijo v svet pravljic, kjer domišljija nima meja. Ob njih se odpirajo nove zgodbe, polne magičnih bitij, skrivnostnih prostorov in nenavadnih preobratov. Prav te motive bo v živo obudil igralec Matic Valič, ki se bo skozi pripovedovanje in igralsko interpretacijo podal v pravljice, navdihnjene z ilustracijami Hane Stupica. Njegov nastop bo združil moč besede, igre in domišljije ter otrokom omogočil, da ilustracije oživijo v novi obliki.
Hana Stupica sodi med najvidnejše sodobne slovenske ilustratorke, ki nadaljuje bogato družinsko tradicijo in jo hkrati razvija v svojem samosvojem slogu. Njene ilustracije izstopajo po izraziti estetiki, prefinjenem občutku za detajl in izjemni pripovedni moči. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim tudi nagrado Hinka Smrekarja in Levstikovo nagrado.
Spoštovani,
obveščamo vas, da jutrišnji (24. 10.) pogovorni večer z dr. Mladenom Dolarjem zaradi bolezni žal odpade.
Dogodek bo izveden v nadomestnem terminu, ki bo objavljen naknadno.
Prosimo za razumevanje.
___________________________________________________
Mladen Dolar je eden najvidnejših slovenskih filozofov in svetovno prepoznan mislec, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval področja psihoanalize, estetike, teorije ideologije in sodobne filozofije. Je soustanovitelj t. i. ljubljanske šole teoretske psihoanalize in avtor številnih knjig, med zadnjimi tudi Kamen in glas ter Glas in nič več, ki sta bili prevedeni v več jezikov.
Izar Lunaček je stripar, ilustrator, filozof in predavatelj, ki v svojem delu spretno prepleta risbo, misel in humor. Je avtor številnih stripovskih albumov, kot so Animal Noir, Müsli in Rüsbe. Redno sodeluje s časopisi in revijami, njegovi stripi pa so že našli bralce tudi v tujini. Kot doktor filozofije in predavatelj združuje likovni izraz z razmišljanji o družbi, umetnosti in vsakdanjih absurdih.
V kapucinski knjižnici so različne izdaje biblij zbrane pod črko A – grško alfa, prvo črko abecede, začetek. V slovenski jezik jo je leta 1584 kot prvi prevedel krški rojak Jurij Dalmatin. Oba izvoda Dalmatinove Biblije iz krške kapucinske knjižnice danes hranita drugi ustanovi. V knjižnici ju nadomešča faksimile iz leta 1968. Originalno izdajo Dalmatinove Biblije pa je Valvasorjeva knjižnica Krško uspela pridobiti leta 2010 in jo vključila med svoje domoznanske zaklade.
Janez Vajkard Valvasor je bil polihistor, učenjak in človek neustavljive radovednosti. Njegovo življenjsko delo, Slava vojvodine Kranjske, ostaja eno najpomembnejših del slovenske kulturne dediščine.
