Mencingerjeva hiša

Nazaj

Mencingerjeva hiša

Krško je staro mesto med reko Savo in Trško Goro, ki je bilo v mestni status povzdignjeno 5. marca 1477. Med najpomembnejše in najstarejše zidane hiše v mestu uvrščamo Mencingerjevo hišo, poimenovano po pisatelju, odvetniku in politiku Janezu Mencingerju, ki si je leta 1887 za svoje domovanje izbral imenitni hiši. Še posebej se je to pokazalo ob prenovi, ki se je pričela leta 2010 in je bila končana konec leta 2012. Danes ima hiša naslov Cesta krških žrtev 2, v njem pa sta združeni dve hiši, ki sta še do okoli leta 1930 imeli naslov Krško 37 in 38. O življenju in prebivalcih hiš potekajo še raziskave, več vemo o prebivalcih južne hiše. Ob raziskovanju in iskanju pravega krškega domovanja slavnega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja je dr. Boris Golec med prebivalce hiše številka 37 dodal tudi Valvasorjeve. Tukaj so živeli tudi po polihistorjevi smrti leta 1693, leta 1706 pa je njegova vdova hišo prodala Janezu Krstniku Kamnikarju, upravitelju gospostva Šrajbarski turn. Od leta 1717 so bili lastniki hiše baroni Zetschker in tako je skoraj celotno 18. stoletje. Pred Mencingerjem je bil lastnik obeh hiš grof Anton Aleksander Auersperg – pesnik Anastasius Grün (1806—1876) – in za njim do leta 1887 njegovi dediči. Hišo, vsak polovico, sta leta 1913 dedovala Mencingerjeva sinova Anton in Leon, leta 2009 pa je hišo kupila Občina Krško.

Prenova Mencingerjeve hiše

Celostna obnova hiše je sledila kulturnovarstvenim pogojem Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, ki so nastali na osnovi stavbnih in arheoloških raziskav. Raziskave so pokazale stavbni razvoj hiše oz. dveh meščanskih hiš skozi stoletja, to je od srednjega veka preko renesanse in baroka do začetka 20. stoletja, in hkrati razkrile izjemne kvalitete arhitekture, njene slikarske, kiparske in stavbne opreme. Razpoznavna kontinuiteta razvoja hiše, ki so jo skozi stoletja gradili in oblikovali lastniki iz vrst bogatih meščanov in plemstva, je zaradi svoje izjemnosti, pričevalnosti in redkosti zahtevala skrbno načrtovanje in izvedbo obnove. Izhodišče obnove je bilo ohranjanje izvirne podobe zunanjosti in notranjosti, ki se je izoblikovala do konca 19. oz. začetka 20. stoletja. Ohranjena je tlorisna zasnova, višinski gabariti, oblike in nakloni streh, osnost, velikost in oblika okenskih in vratnih odprtin uličnega in dvoriščnih traktov. Na ulični strani je obnovljena pilastrsko in štukaturno členjena fasada ter ohranjen vhod, nastal v 19. stoletju ob združitvi prvotno dveh meščanskih hiš. Z odprtjem zazidanih prvotnih vhodov s kamnitima portaloma je vzpostavljena izvirna podoba dveh samostojnih, skoraj identično zasnovanih hiš, nastalih v 16. in začetku 17. stoletja. Na dvoriščnih so popolnoma dotrajani leseni ganki nadomeščeni z novimi, izdelanimi po izvirniku, dvorišče pa je tlakovano z rečnimi prodniki. V notranjosti je v celoti ohranjena prostorska organizacija iz časa nastanka hiš, odstranjene so le sekundarne predelne stene v ponovno vzpostavljenih vhodnih vežah, v delu pritličja južne hiše pa je prezentirana prvotna še srednjeveška stavba. Vsi pritlični prostori so na novo tlakovani s kamnitimi ploščami in rečnimi prodniki, to je z materiali, ki so bili uporabljeni prvotno. Šablonske poslikave iz konca 19. stoletja so rekonstruirane, sočasne lončene peči so obnovljene, obnovljeno je tudi dobro ohranjeno stavbno pohištvo in leseni podi, dotrajani pa nadomeščeni z novimi, narejenimi po originalu.

Renesančni portreti

V nadstropju severne hiše je restavrirana izjemna renesančna poslikava z dvema grboma, upodobitvijo Boga, obdanega z angeli, ter s horizontalnimi pasovi, v katerih se nizajo moški in ženski portreti v značilnih oblačilih. Upodobljena grba, severni z značilnostmi grba Ungnadov in južni z značilnostmi grba Werneckov, govorita o možnih lastnikih hiše v 16. stoletju, to je o Hansu III. Ungnadu in njegovem sinu Krištofu, poročenem v družino Werneckov. Poslikava je edinstven dokument protestantizma na Slovenskem.

Mencingerjeva soba in sušilnica sadja

Življenje družine Mencinger predstavljata dva prostora, dragocena je ohranjena sušilnica sadja s konca 19. stoletja, ki priča o pomenu sadjarstva za mesto in okolico. 

Besedilo: Alenka Černelič Krošelj (Kulturni dom Krško, enota Mestni muzej Krško) in Alenka Železnik (ZVKDS OE Ljubljana)

Fotografije: Nina Sotelšek (Kulturni dom Krško, enota Mestni muzej Krško)

Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša
Mencingerjeva hiša

Uradni podatki

Stopite v stik

KD Krško

Srebrni

Cert ID: 0011/00011

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
KULTURNI DOM KRŠKO
Matična številka: 5096944000