Naselju, ki se kot trg prvič omenja leta 1351 ob prvi prodaji dela krške gospoščine Frideriku Celjskemu, je mestne pravice 5. marca 1477 podelil cesar Friderik III. Kot je zapisal Jože Mlinarič, »je Krško kot meščanska naselbina postalo polnoletno v nič kaj ugodnih razmerah: pred vrati je bila turška nevarnost, na obzorju verski boj, za obzorjem pa se je pripravljala krvava puntarija«.[1] Poleg Krškega so v nemirnem času, ko je bil celotni prostor današnje Slovenije zelo izpostavljen turškim vpadom, status mesta prejeli še Kočevje (1471), Lož (1477) in Višnja gora (1478).
Mesto in meščani so poleg možnosti, da živijo v utrjeni naselbini, dobili običajne pravice do trgovine, obrti, mitnin in carin ter dveh letnih sejmov (na dan sv. Ulrika (4. julij) in na Lukeževo (18. oktober)). Lahko so volili mestnega sodnika in mestni svet, dobili pa so tudi pravico do rabe mestnega grba in pečata.
Kustosinja Vlasta Dejak je o krškem pečatniku iz leta 1477 z inv. št. Z3: 887, ki ga hrani Posavski muzej Brežice, zapisala: »V celoti srebrn okrogel pečatnik s premerom 58 mm ima na hrbtni strani polkrožno držalo, v sredini katerega je trolistna odprtina, ob njej pa sta na vsaki strani po dve odprtini v obliki lista. Pečatna ploskev je s trolistom razdeljena na tri dele. Ob stiku trolistov so tri štirilistne cvetice. Med trolistom in umetniško oblikovanim robom se vije pikčast napisni trak z dvema zloženima gubama. Na traku se od zgoraj navzdol in tudi izza gube vije napis v gotski minuskuli: Sigillum civit atis gurkfeld 1477 (pečat mesta Krško 1477). Sredi trolista, čigar loki se končujejo ob ščitu, je grb mesta. V grbovnem ščitu je podoba zavetnika mesta sv. Janeza Evangelista, ki stoji za ograjo, okrašeno z drobnimi križci. Njegovo glavo obdaja okrogel in širok nimb ali svetniški sij. V levici drži kelih, iz katerega gleda kačja glava, v desnici knjigo – evangelij. Sredi ščita stoji stolp s šesterokotno osnovo, na njej pa šesterokotni dvonadstropni stolp, ki ima na vsaki strani po eno pravokotno okno. Nad okni se na vrhu stolpa dviga kamniti zobec. Stolp pokriva koničasta streha. Ob stolpu stoji stavba s polkrožnimi vrati v pritličju, v nadstropju pa z dvema ozkima in visokima oknoma, ki spominjata na cerkvena. Streha stavbe je pokrita s polkrožnimi opekami. Na robu strehe je enokraki križ.
Edini znani primer odtisa opisanega pečata je ohranjen na listini iz leta 1480, v kateri piše, da je krški meščan svojo hišo v mestu Krško nasproti šole prodal šentrupertskemu župniku.«
Od leta 2017 so insignije mesta Krško (poleg opisanega še mestni pečatnik iz druge polovice 16. stoletja in sodniška palica), ki sodijo med najpomembnejše predmete in pripovedujejo o začetku bogate zgodovine mesta, razstavljene v Mestnem muzeju Krško.
Pripavila: dr. Helena Rožman, muzejska svetovalka
Fotografiji:
Pečatnik 1477, inv. št. Z3:887, hrani Posavski muzej Brežice. Foto Tomaž Grdin, fototeka MMK.
Pečatnik 1477 - detajl, inv. št. Z3:887, hrani Posavski muzej Brežice. Foto Tomaž Grdin, fototeka MMK.
[1] Mlinarič, Jože, 1977: Krško in njegova gospoščina v srednjem veku. V: Krško skozi čas 1477–1977: Zbornik ob 500-letnici mesta (ur. Lado Smrekar). Krško: Skupščina občine, Odbor za pripravo praznovanja 500-letnice Krškega, str. 40.
