Četrtek, 27. 1. 2011, ob 11. uri: odprtje razstave o genocidni politiki fašistov in nacistov do slovanskih narodov med drugo svetovno vojno.
Razstava bo na ogled do 15. septembra 2011.
Razstava prikazuje razkosanje Slovenije med štiri okupacijske države in oblike nasilja okupatorjev ter njihovo genocidno politiko do Slovencev in drugih slovanskih narodov. Prikazano je prisilno delo, izgon otrok in izgnanska taborišča.
Razstava, ki je bila pripravljena leta 2005 ob 60. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva je dopolnjena s prikazom fašističnega in nacističnega nasilja tudi nad drugimi slovanskimi narodi.
V Mestnem muzeju Krško je bila 27. januarja 2011, na dan spomina na holokavst, odprta muzejska razstava o izgnanstvu. To je gostujoča razstava Društva izgnancev Slovenije 1941-1945. Del razstave je bil odprt leta 2005, ob 60. obletnici vrnitve iz izgnanstva, del razstave, ki prikazuje genocidno politiko nacistov tudi do drugih slovanskih narodov, pa je tokrat na ogled prvič.
Razstava je prikaz nasilne okupacije in razkosanja Slovenije leta 1941 s strani štirih držav. Največji del je zasedla Nemčija, ki je okupirala slovensko Štajersko, severni del Dolenjske, severozahodni del Prekmurja, Mežiško dolino in Gorenjsko – skupno 10.261 km² slovenskega ozemlja s 798.700 prebivalci. Italija je zasedla večji del Dolenjske, Notranjsko in Ljubljano – skupno 4.544 km², Madžari pa večji del Prekmurja – 997 km². Nekaj vasi je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška (NDH). Nemci so želeli področje, ki so ga zasedli popolnoma ponemčiti. V sklopu raznarodovalne politike in politike izgona so želeli izgnati od 220-260.000 ljudi, kar je pomenilo izgon vsakega tretjega Slovenca. Z izgonom so začeli 7. junija 1941. Slovenske družine so pripeljali v preselitvena taborišča v Mariboru, na gradu Rajhenburgu in Šentvidu pri Ljubljani in jih od tam odpeljali v izgnanstvo. V tretjem valu izgona – to je od 24. oktobra 1941 do konca julija 1942 so Nemci, iz obsavsko-obsoteljskega pasu izgnali okoli 83 odstotkov prebivalcev, to je bilo okrog 45.000 ljudi. Skupno so izgnali okrog 63.000 Slovencev. V prvem valu so izgnali v Srbijo okrog sedem tisoč Slovencev, na Hrvaško so jih izgnali okrog 10.000 in okrog 17.000 jih je pred nasilnim izgonom pobegnilo. Izgnani Slovenci so bili ob vse premično premoženje, uničene ali poškodovane pa jim je bile tudi nepremičnine. Ob vrnitvi v domovino, poleti 1945, so jih pričakali izropani, požgani in porušeni domovi.
Razstavljeno gradivo obravnava tudi prikaz fašističnega in nacističnega nasilja nad drugimi slovanskimi narodi – Poljaki, Rusi, Čehi, Slovaki, Ukrajinci, Srbi in Hrvati. Predstavljena so zgodovinska dejstva in fotografije, ki dovolj nazorno pričajo o terorju in nasilju, kateremu so bili izpostavljeni ti narodi. Zbrani podatki na panojih navajajo število umrlih, število taborišč in politično stanje v posamezni državi. Ta sklop razstave je delo Društva izgnancev Slovenije.
Razstava je na devetintridesetih panojih, ki so postavljeni v trinajst trikotov. Ti so opremljeni tako, da je razstava lahko prenosna in enostavna za postavitev v vsak večji prostor. Podatki in fotografije o genocidni politiki fašistov in nacistov do drugih slovanskih narodov, so bili zbrani ob pripravah na evropski kongres izgnancev in beguncev, žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945, ki ga je organiziralo Društvo izgnancev Slovenije leta 2009 v Ljubljani. Slike in gradivo na razstavi so pridobljene v Informacijskem centru Društva izgnancev Slovenije 1941-1945.
Razstavo je odprl župan Občine Krško Franci Bogovič, slavnostna govornica je bila ga. Ivica Žnidaršič, za povezovanje dogodka pa je poskrbela kustosinja Mestnega muzeja Krško Alenka Černelič Krošelj. Na odprtju se je zbralo okoli 250 obiskovalcev iz cele Slovenije, med njimi veliko število izgnancev samih.
Razstava bo na ogled do 15. septembra 2011.
