Upor 1573−2023

V Kulturnem domu Krško smo 3. februarja 2023 v soorganizaciji z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Kulturnim domom Krško ter ob sodelovanju vseh partnerjev v projektu odprli razstavo Upor 1573−2023.

Upor je prikazan z izbranimi likovnimi deli iz slovenskega in hrvaškega prostora, ki so na to temo nastala v 20. in v 21. stoletju. Na ploščadi KDK, ki jo od leta 1977 pomembno zaznamuje monumentalni Matija Gubec kiparja Toneta Kralja, pa bodo na t. i. ulični razstavi predstavljene pomembnejše javne plastike, izdelane na temo hrvaško-slovenskega punta na območju nekdanje skupne države. 

V letu 2023 obeležujemo 450. obletnico hrvaško-slovenskega kmečkega upora, ki spada med pet največjih uporov kmečkega prebivalstva na Slovenskem v obdobju od 2. polovice 15. do 2. desetletja 18. stoletja. Prvi je zapise o kmečkem uporu objavil zgodovinar Nikola Istvanffy (1605), Janez Vajkard Valvasor pa je opis z upodobitvijo boja pri Krškem umestil v Slavo vojvodine Kranjske (1689). V drugi polovici 19. stoletja pa je puntarija ob emancipatornih težnjah južnoslovanskih narodov v večnacionalnem okviru habsburške monarhije tako na Slovenskem kot Hrvaškem dobila konstitutivni status. Predvsem Matija Gubec pa je postal vzor človeka iz ljudstva – junaka –, ki se upira tuji (nemški) nadoblasti. Skozi literaturo in likovno umetnost se je tematika pomaknila tudi v sfero t. i. javne razprave. Pravi razcvet upodabljanja kmečkega upora in njegovih protagonistov je sledil z ustanovitvijo kraljevine Jugoslavije. Takrat so bili uporni kmetje dojeti kot borci za osvoboditev slovanskega življa izpod tuje nadvlade. Pozneje, med drugo svetovno vojno (1941–1945), so lik Matije Gubca in duh kmečkega punta povezovali z uporom proti okupatorju, hkrati pa je Matijo Gubca kot hrvaškega junaka uporabljala tudi propaganda NDH.

Največji razcvet tematiziranja kmečkega upora se je zgodil v obdobju SFR Jugoslavije (1945−1991), ko je bila ta zgodovinska epizoda enačena s proletarsko in socialistično revolucijo brezpravne raje proti kapitalskim (fevdalnim) elitam. Leto 1973 je zaznamovala 400. obletnica velikega kmečkega upora in prav takrat je bilo ustvarjenih največ umetniških del na to temo. Postavljena je bila tudi vrsta javnih spomenikov: v Gornji Stubici, Krškem, Brežicah, Podsusedu, Kostanjevici na Krki, Sevnici, Ljubljani, Zagrebu, Brdovcu, Donjem Tavankutu, Mokronogu, Pišecah, Artičah, na Bizeljskem in drugod.

Upor / Buna / Revolt 1573−2023 je medinstitucionalni projekt Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Kulturnega doma Krško, Muzeja Brdovec, Muzeja seljačkih buna Gornja Stubica in Posavskega muzeja Brežice. Partnerji bomo obletnico v svojih okoljih počastili z izvedbo razstav, strokovnih predavanj, pedagoških delavnic …, v Kulturnem domu Krško pa tudi s projekcijo ikoničnega filma Vatroslava Mimice Anno domini 1573. Izdali bomo skupno publikacijo in izvedli strokovno ekskurzijo po lokacijah ustanov oz. pomembnih etapah upora leta 1573.

Razstavo Upor 1573-2023 smo odprli na dan, ko mineva 450 let od prihoda kmečke vojske na Videm. 

Zbrane sta pozdravila direktorica Kulturnega doma Krško, Darja Planinc in direktor Galerije Božidar Jakac, Goran Milovanović. Razstavo je predstavil kustos Miha Colner, odprl pa župan Mestne občine Krško, Janez Kerin.

Program obeležitve kmečkega upora v Kulturnem domu Krško koordinira dr. Helena Rožman.

S kulturnim programom sta na odprtju sodelovala Blaž Krajnc (trobenta) in Martin Šuštaršič (klavir) iz Glasbene šole Krško.

Foto:

Postavljanje spomenika Matije Gubca pred Kulturnim domom Krško, 1977, foto: neznan avtor, dokumentacija Posavskega muzeja Brežice.

Tone Kralj, Matija Gubec, bron, granit, 1977, foto: Goran Rovan, iz arhiva avtorja.

Janez Vajkard Valvasor, Bitka na Krškem polju, zasledovanje upornih kmetov / kmečkih puntarjev, Die Ehre des Hertzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske), XV. knjiga, 1689, str. 485.