V Mestnem muzeju Krško smo v petek, 12. junija 2015 odprli razstavo Prvi krški borci.
Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Krško in Krajevno skupnostjo mesta Krško in je vključena v sklop prireditev ob krajevnem prazniku mesta Krško.
Kustosinji razstave sta Irena Fürst iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica in dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško, razstavna besedila je pripravila Irena Fürst.
Prvi krški borci
Priprave na oboroženi odpor so bile v Krškem povezane z delovanjem komunistov v obdobju pred razpadom Jugoslavije in po njem. Prve skojevce in komuniste je v Krškem zbral Peter Jernejec in ustanovil skupino, ki se je zbirala v gozdu Žvika nad Krškim, kjer so snovali prve akcije. Pomanjkanje previdnosti in neizkušenost, pa seveda dvojna izdaja, vse to je bilo krivo, da je okupator skupino, ki je imela vse značilnosti zgodnjega partizanstva, uničil že v začetku njenega delovanja.
Ivanka Uranjek - Angelca je 28. julija 1941 prinesla v Krško propagandno gradivo in navodila za delovanje krške skupine. V brivskem lokalu, kjer je iskala Rada Kaplana, pa je pozabila torbo s tem gradivom. Frizerski pomočnik je torbo odnesel na policijo. Ta se je takoj lotila iskanja. Prijeli so Radovega brata Milana, ki je Nemcem obljubil pomoč pri iskanju, zato so ga izpustili. Ta je seveda o dogodku takoj obvestil vse člane skupine, ki so se umaknili v tabor v gozd Rore nad Krškim. Sklenili so, da se bodo naslednji dan umaknili čez nemško-italijansko mejo. A žal je bil ta dan za njih usoden. Nemci so jih v jutranjih urah zajeli. Njihovo skrivališče je izdal cestni delavec. Po zajetju so jih odpeljali na njihove domove in tam opravili temeljite preiskave. V večernih urah so jih pripeljali v sodnijske zapore v Krškem ter jih vso noč zasliševali in mučili. Zgodaj zjutraj, 30. julija 1941, so jih s tovornjakom odpeljali v gozd Dobrava pri Brežicah in jih ustrelili. Ustrelitev je odredil sam šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Sigfried Uiberreither. Zajetju in usmrtitvi so se izognili Franc Bizjak, ki naj bi v usodni noči pobegnil čez mejo, Vladimir Pfeifer, ki je na dan zajetja odšel v Krmelj k rudarjem po razstrelivo, in Franc Pacek, ki je po zajetju skupine pobegnil na Gorjance.
Z usmrtitvijo prvih organizatorjev odpora okupator ni zatrl uporniške misli in dejanj v posavskem prostoru. Je pa s tem pretrgal življenjsko nit desetih mladih ljudi, ki so prispevali svoj kamenček v mozaiku svobode.
Irena Fürst
