Z zadnjo novembrsko nedeljo smo vstopili v letošnji advent. Poimenovanje časa priprave na božič je uvedla Katoliška cerkev, in sicer po latinskem izrazu adventus, ki pomeni prihod.
Advent, ki lahko traja od 22 do 28 dni, se začne na prvo nedeljo po 26. novembru in konča na sveti večer, 24. decembra. Letos imamo tako enega od daljših adventov. Gre torej za štiri predbožične nedelje, ki jih simbolno označujemo s štirimi svečami na adventnem venčku. Z adventom začenja Katoliška cerkev liturgično leto, tradicionalno ta čas zaznamuje vijoličasta liturgična barva.
V našem časovnem pasu je to obdobje, ko je dan najkrajši, z najmanj dnevne svetlobe in naravo v stanju mirovanja, s čimer so povezana mnoga čarna dejanja. Kljub krščanski ikonografiji so se vse do dandanes ohranile posamezne ostaline poganskih verovanj, ki jih še najbolj razpoznavamo v čarih ognja in zelenja. Če so prvi (tudi zaradi velikih sprememb v notranji opremi domov v dvajsetem stoletju) prisotni le še v sledeh, pa so drugi precej bolje ohranjeni. Naj omenimo vsaj setve žita na dan sv. Barbare in sv. Lucije, pa opazovanje kaljenja vejic sadnega drevja in vinske trte ter s tem povezano vedeževanje o letini v prihajajočem letu.
Poleg pravkar omenjenih svetnic je treba med adventnimi svetniki izpostaviti vsaj še sv. Nikolaja oz. Miklavža, ki je verjetno med najbolj znanimi in priljubljenimi svetniki v celotnem koledarskem letu. Kljub temu da ga večina (ne le otrok) najprej poveže s prvim v nizu obdarovanj adventnega in božičnega časa, ne gre pozabiti, da je tudi zavetnik mornarjev in brodnikov. V času, ko je bila reka Sava pomembna trgovska pot, je to bil zagotovo razlog, da se kot zavetnik pojavlja v naših sakralnih prostorih. Posvečene so mu bile tako kapela na gradu Krško kot tudi obe rajhenburški.
V preteklosti je pripravo na božič zaznamoval pogled vase in s tem povezano postenje, ki se je s svetim večerom zaključilo. Ljudje današnjega, potrošniško in komercialno obarvanega, časa so na to verjetno že skoraj pozabili. Morda pa nam prihodnost, ki se zarisuje z drugačnimi potezami, prinaša priložnost, da z majhnimi (morda čarnimi) dejanji, povezanimi s tradicionalnimi opravili predbožičnega časa, ponovno odkrijemo skoraj pretrgane vezi tako z narodopisnim izročilom kot z naravo in prostorom, v katerem nam je dano prebivati.
Pripravila dr. Helena Rožman, Mestni muzej Krško
Fotografije: Praznični december, foto Anita Radkovič, Mestni muzej KrškoŽajbljev venček Jožice Petrišič, 19. 12. 2012Pšenička ali Adonisov vrtiček, 18. 12. 2014Medenjaki, 19. 12. 2015Venček iz navadnega zimzelena ali žingrčka, 15. 12. 2016
