*14. avgust 1928, Leskovec pri Krškem, †9. marec 1996, Ljubljana
Gitica Jakopin se je rodila 14. avgusta 1928 v Leskovcu pri Krškem materi Brigiti Marolt in očetu Zvonku Vahčiču. Osnovno šolo je obiskovala v Krškem, klasično gimnazijo v Ljubljani, a jo je morala zaradi nemškega izseljevanja istega leta jeseni zapustiti. Med študijem germanistike in romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani je spoznala Franca Jakopina, profesorja na oddelku za slovenistiko, pozneje predstojnika Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU. Julija 1948 sta se poročila. Rodili so se jima trije sinovi, Primož, Japec in Jernej. V Ljubljano so se za stalno preselili leta 1952.
V jugoslovanskem in slovenskem prostoru se je uveljavila kot pisateljica, pesnica in prevajalka. Pesmi in prozo je objavljala že v gimnazijskih časih in tudi pozneje v revijah Tedenska tribuna, Borec, Mladina, Naša žena, Rast, v Delovih Književnih listih, za otroke in mladino pa v Cicibanu, Cicidoju, Otroku in družini ter Pionirju.
Med prevajalci velja Jakopinova za edinstveno v tem prostoru. Njen opus poleg številnih prevedenih poljudnoznanstvenih knjig obsega prek 70 prevodov del svetovne književnosti v slovenščino. Prevajala je iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, srbohrvaščine, poljščine, italijanščine, slovaščine in iz slovenščine v nemščino. Med njenimi odmevnejšimi prevodi so Ana Karenina, Veliki Gatsby, Kavelj 22, dela Jacka Londona, Dostojevskega, Agathe Christie in mnogih drugih. Leta 1985 je prejela najvišje slovensko prevajalsko priznanje, Sovretovo nagrado.
Med letoma 1967 in 1974 je bila zaposlena kot zunanja sodelavka v prevajalskem uredništvu takratne Televizije Ljubljana. Skupno je prevedla več kot sto nadaljevank in filmov.
Ob dveh pesniških zbirkah in krajših proznih delih je izdala tudi tri kratke romane – Žarometi, Devet fantov in eno dekle ter Veronika oz. Slovo od deklištva.
V svoj rojstni kraj se je redno vračala. Zelo sta ji ugajala umirjeno vaško okolje in počasnejši življenjski ritem.
Gitica Jakopin je ves čas, ki ga ni preživela z družino, posvetila delu. Umrla je 9. marca 1996.
Pripravila: Anja Jukić
Literaura:Jukić, A. (2020) Gitica Jakopin. V A. Radkovič in A. Jukić (ur.), Spregledane – pozabljena polovica Krškega (str. 13–19). Krško: Kulturni dom Krško. Fotografije:Gitica Jakopin, 1955. Foto: Fotoatelje Potrč. Hrani: družina Jakopin.Z leve proti desni: Anton, Gitica, Sonja in Gita Vahčič, Allmansweier, Nemčija, december 1943. Hrani: družina Jakopin.Gitica Vahčič ob Bodenskem jezeru, Bregenz, Avstrija, 12. 8. 1944. Hrani: družina Jakopin.Gitica in Franc Jakopin, julij 1948. Hrani: družina JakopinZ leve proti desni: Franc Jakopin, teta Mici, Gitica Jakopin, Primož in Japec Jakopin za Vahčičevo hišo v Leskovcu pri Krškem, okoli leta 1963. Hrani: družina Jakopin.Gitica Jakopin na literarnem večeru v Ribnici (levo Kajetan Kovič), 8. 6. 1968. Hrani: družina Jakopin.
