Polihistor Janez Vajkard Valvasor se je v kulturnozgodovinsko zavest Slovencev zapisal kot eden najznamenitejših mož.
V Krškem, kraju, kjer je preživel zadnje mesece življenja, se spomin nanj ohranja na več mestih. Po njem je dobila ime osrednja knjižnica za občini Krško in Kostanjevica na Krki, na Valvasorjevem nabrežju stoji bronasta plastika Vladimirja Štovička s polihistorjevo podobo, po njem pa je poimenovan tudi kompleks stavb, kjer so prostori Mestnega muzeja Krško z razstavo Valvasorjevi v Krškem ter prostori Menicingerjeve hiše, v sklopu katere je živel med bivanjem v Krškem.
V svoj umetniški krog je Valvasor zbral risarje in bakrorezce, ki so delovali v njegovi grafični delavnici na gradu Bogenšperk, med njimi je bil tudi Matija Greischer, avtor grafike s podobo Janeza Vajkarda Valvasorja.[1] Grafični list z doprsnim portretom, datiran okoli leta 1685, je bil kot samostojni list vključen v Valvasorjevo zbirko, a je bil verjetno že ob nastanku namenjen tudi za objavo v Slavi vojvodine Kranjske.[2] Valvasorjevo podobo so v svojih delih oživljali tudi kasnejši umetniki, med drugim Jurij Šubic s portretom na steni Narodne galerije (1885) ter Alojz Gangl z Valvasorjevim spomenikom pred takratnim Deželnim muzejem, zdaj Narodnim muzejem Slovenije (1894–1903).[3] Motiv Valvasorja se pojavlja tudi v delih Vladimirja Štovička ter na drugih predmetih, ki jih je Mestni muzej Krško prejel od zasebnih zbirateljev, med katerimi je treba omeniti Slavka Šribarja. Leta 1993, ob 300. obletnici Valvasorjeve smrti, je v Sloveniji potekalo Valvasorjevo leto z mnogimi dogodki, poleg tega je nastalo različno promocijsko gradivo, med drugim zastava, ki je bila izobešena na vseh kulturnih in upravnih stavbah v Krškem. Tudi najvišja občinska priznanja so se nekaj časa imenovala po njem in zaslužni meščani so dobili Valvasorjevo medaljo. Med drobnimi muzejskimi predmeti velja omeniti značke, ki so bile v drugi polovici 20. stoletja zelo priljubljen predmet bodisi za izražanje pripadnosti podjetju, društvom, organizacijam bodisi za počastitev obletnic in dogodkov. Kot takšne so postale zanimive pričevalke za zbiratelje. Zbiratelji poštnih znamk se v svojih albumih lahko pohvalijo tudi s priložnostno znamko z upodobitvijo polihistorja in ena od njih, izdana leta 1989, je na ogled na naši dopolnitvi razstave.
V potrditev zaslug za celoten narod je bil Janez Vajkard Valvasor upodobljen tudi na bankovcu za 20 tolarjev, slovenski denarni enoti, ki je bila v uporabi od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006, ko jo je nadomestil evro. Kot za druge tolarske bankovce je tudi za tega portret izdelal slikar Rudi Španzel, oblikovanje pa je delo Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja.[4] Tečaj pri zamenjavi tolarjev znaša 1 EUR = 239,64 SIT, kar pomeni, da je 20 tolarjev vrednih približno 0,08 evra.[5]
Valvasorjevo zbirateljsko in klasifikacijsko vnemo so prepoznali tudi v Slovenskem muzejskem društvu, ki od leta 1971 podarja Valvasorjeva odličja za izjemne dosežke na področju muzealstva.
Pripravila: Klaudija Cigole, muzejska sodelavka
Fotografije razstavljenih predmetov:
Pogled v razstavo Valvasorjevi v Krškem, na dan odprtja 18. junija 2011. Foto: Nina Sotelšek.
Osnutek za javni spomenik Janeza Vajkarda Valvasorja, ok. 1966, patinirani mavec, v. 39,2 cm, š. 19,4 cm, g. 15,7 cm, inv. št. MMK;VŠ-402. Avtor osnutka je kipar Vladimir Štoviček.
Zastava Valvasor, 1993, tekstil, v. 104,5 cm, š. 55,5 cm, inv. št. MMK;SŠ-25. Zastava je nastala ob 300. obletnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja leta 1993. To leto je občina Krško razglasila za Valvasorjevo leto in mu posvetila različne dogodke. Zastava je bila razobešena na vseh kulturnih in upravnih ustanovah v Krškem.
Bankovec v vrednosti 20 tolarjev (št. RF831899), 15. 1. 1992, v. 6,3 cm, š. 12,6 cm, inv. št. MMK;TB-1.
Znamka Slava vojvodine Kranjske, 1989, papir, v. 3 cm, š. 3,7 cm. Hrani Anita Radkovič.
Valvasorjeva medalja občine Krško, dat. ni, bron, inv. št. MMK;VŠ-1771. Avtor medalje je kipar Vladimir Štoviček.
Razglednica Krško, ok. 1990, papir, v. 11,5 cm, š. 16,5 cm, inv. št. MMK;ZR-17/1.
Priložnostna pisemska ovojnica »Prvi dan FDC 10. 3. 1989«, 1989, papir, v. 11,4 cm, š. 16,4 cm, inv. št. MMK;SŠ-37.
Priložnostna razglednica in znamka Janez Vajkard Valvasor, 1989, papir, v. 10 cm, š. 15,1 cm, inv. št. MMK;SŠ-38.
Značka Grb Valvasorja, dat. ni, kovinska zlitina, v. 3,9 cm, š. 1,6 cm, inv. št. MMK;ZP-41.
Značka Janez Vajkard Valvasor 1641–1693, dat. ni., kovinska zlitina, v. 3,9 cm, š. 1,6 cm, inv. št. MMK;ZP-30.
Viri in literatura:
Lavrič, A. (n. d.). Dolničarjevi stiki z bakrorezcem Matijem Greischerjem. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Pridobljeno na http://uifs1.zrc-sazu.si/?q=/node/196
Cerkovnik, G. (2014). Ilustracije v Slavi vojvodine Kranjske. V J. Weiss (ur.), Studia Valvasoriana. Zbornik študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre DeßHertzogthums Crain v slovenski jezik (str. 309–354), Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska.
Reisp, B. (1983). Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Banka Slovenije. (2017). Slovenski tolar. Pridobljeno na: https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/slovenski-tolar
Banka Slovenije. (2017). Zamenjava tolarjev v evre. Pridobljeno na: https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/zamenjava-gotovine/zamenjava-tolarjev-v-evre
[1] Lavrič, A. (n. d.). Dolničarjevi stiki z bakrorezcem Matijem Greischerjem. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Pridobljeno na http://uifs1.zrc-sazu.si/?q=/node/196
[2] Cerkovnik, G. (2014). Ilustracije v Slavi vojvodine Kranjske. V J. Weiss (ur.), Studia Valvasoriana. Zbornik študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre DeßHertzogthums Crain v slovenski jezik (str. 309–354), Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska.
[3] Reisp, B. (1983). Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga.
[4] Banka Slovenije. (2017). Slovenski tolar. Pridobljeno na: https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/slovenski-tolar
[5] Banka Slovenije. (2017). Zamenjava tolarjev v evre. Pridobljeno na: https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/zamenjava-gotovine/zamenjava-tolarjev-v-evre
