Pred dnevi smo obeleževali svetovni dan filozofije, zato v današnjem blogu predstavljamo del publicistične dejavnosti velikega raziskovalca in pedagoga Mihajla Rostoharja, ki je v našem kolektivnem spominu sicer zapisan predvsem kot psiholog. A svojo temeljno izobrazbo je pridobil s področja filozofije.
Tudi po diplomi l. 1906 na dunajski univerzi je študij na tem področju nadaljeval pod mentorstvom poznejšega češkega predsednika dr. Tomaša G. Masaryka na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je habilitiral l. 1909. S študijem pri slovitem Wilhelmu Maximilianu Wundtu v Leipzigu pa se je dokončno zapisal psihologiji.
Že v gimnazijskem času v Ljubljani in Kranju je pisal in objavljal. Z ljubljanske gimnazije so ga izključili prav zaradi sodelovanja v skrivni literarni Zadrugi. A tudi v Kranju, kjer je nadaljeval šolanje, je bil med dejavnimi gimnazijci, saj je sodeloval pri vzpostavljanju literarnega krožka, ki je izdajal časopis Brstje. Literarna in politično angažirana besedila je objavljal tudi v Omladini in zagrebški Naši nadi (Benedetič 1996).
Politično motivirana besedila je okronal z izdajanjem revije Napredna misel. Ta je izhajala v obdobju 1912–1914. Prvi letnik je Rostohar, čeprav je takrat živel v Pragi, tiskal v Zadružni tiskarni v Krškem.[1] Med bralce je dvomesečnik pospremil z mislijo: »Napredna misel hoče biti glasilo cele napredne kulturne struje na Slovenskem.«
Pozneje se je, razumljivo, osredotočil na področje psihologije. Njegova strokovna bibliografija je bogata. Dr. Vid Pečjak je zapisal: »Nihče ni preštel Rostoharjevih strokovnih in znanstvenih del […] objavljal je v češkem, nemškem, francoskem, hrvaškem in slovenskem jeziku« (1996: 52).
Leta 1935 je spodbudil ustanovitev strokovnega časopisa Psychologie, prvega na Češkem, ki ga je vse do vrnitve v Jugoslavijo leta 1949 tudi urejal (Kolaříková 1967: 116–117).
V nadaljevanju tokrat navajamo le izbor Rostoharjevih monografskih publikacij:
• Uvod v znanstveno mišljenje, 1909
• Theorie hypotetického soudu (iz slov. prevedel K. Vondráček), 1910;
• Za novi socializem, 1922;
• Studie z vývojové psychologie I, 1928;
• Uvod v znanstveno mišljenje, 1932;
• Psychologické základy počátečního čtení s praktickým návodem ke čtení, 1934;
• Psychologie jako věda o subjektivní skutečnosti, 1950;
• Začetno čitanje po analitični metodi, 1961;
• Osnove obče psihologije, 1964;
• Osnove socialne psihologije, 1965;
• Psihologija, 1966.
Pripravila: dr. Helena Rožman, Mestni muzej Krško
Fotografije:Mihajlo Rostohar, nedatirana fotografija, AMU, C fot I-8 dr- M. Rostohar-FF.Napredna misel. Časopis za napredno kulturo, leto 1, zv. 1, 1912, ZAMU, TE: X/13; št. 2, 3; TE: X/1.Mihajlo Rostohar, O synaesthesiích sluchových, separat, Biologické listy, 1915. ZAMU, TE X/2, paket B.Mihajlo Rostohar, Theorie hypothetichého soudu, Praga 1910, ZAMU, TE: X/9.Mihajlo Rostohar, Studie z vývojové psychologie, Brno 1928, ZAMU, TE: X/9.Mihajlo Rostohar, Experimentální zkoumání o reprodukci barevných kvalit, Praga 1914, ZAMU, TE: X/9. Literatura:Benedetič, A. (1996). Prof. dr. Mihajlo Rostohar 1878−1966. Razstava na Oddelku za psihologijo FF UL (pri pripravi razstave sta sodelovala dr. Klas M. Brenk in Klemen Zorman).Berčič, B. (1968). Tiskarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Odbor za proslavo 100-letnice grafične organizacije na Slovenskem, 412 s.Kolaříková, L. (1967). Profesor Mihajlo Rostohar zemřel. V: Paedagogica Psychologica, str. 111−117, https://digilib.phil.muni.cz/bitstream/handle/11222.digilib/112769/I_PaedagogicaPsychologica_02_1967-1_11.pdf?sequence=1, 31. 7. 2018.Pečjak, V. (1996). Rostoharjeva psihologija. Ljubljana: Simpozij Življenje in delo Mihajla Rostoharja.Rožman, H. (2019). Publicistična dejavnost. V: Mihajlo Rostohar, soustanovitelj Univerze v Ljubljani, eksperimentalni psiholog, filozof, pedagog, kritični mislec, Rožman, H. (ur.), Krško, Ljubljana: Kulturni dom Krško, enota Mestni muzej Krško in Filozofska fakulteta, str. 13−16.[1]»Tiskarno je leta 1905 ustanovila tamkajšnja hranilnica kot delniško zadrugo in jo tako tudi poimenovala Zadružna tiskarna. Prvi predsednik zadružnega upravnega odbora je bil meščanskošolski ravnatelj dr. Tomaž Romih, tehnični vodja tiskarne pa Andrej Lever. Tako je tiskarna delovala do leta 1910, ko sta jo vzela v najem brata Rumpret. Po dobrem letu je postal najemnik Zadružne tiskarne celovški tiskar Ivan Koželj (1911/12), dokler je ni lastnica ob začetku prve svetovne vojne prodala. Leta 1915 jo je kupil podjetnik in politik Anton Pesek, ki je sicer bival v Ljubljani, tako da je tiskarno tehnično še nadalje vodil Ivan Koželj. Svetovna vojna je povzročila, da je krška Zadružna tiskarna polagoma izgubila vse svoje delavce. Tedaj se je lastnik Pesek odločil preseliti tiskarno v Ljubljano in jo je leta 1917 priključil svoji tamkajšnji Zvezni tiskarni, Krško pa je za nekaj let izgubilo tiskarsko obrtno delavnico« (Berčič 1968: 160–161). Po vojni sta tiskarsko tradicijo obudila brata Rumpret. V Krškem so se tiskali nekateri napredni listi, na primer Narodni list (1906), Posavska straža (1907–1908), Triglav (1910), Sloga (1912–1913) in prvi letnik Rostoharjeve Napredne misli (Berčič 1968: 161).
