Pridobitev novih depojskih prostorov v Mestnem muzeju Krško je omogočila hranjenje velike zbirke kiparskih del Vladimirja Štovička v primernem okolju. Leta 1976 je Štoviček z darilno listino podaril dela iz lastne zbirke Občini Krško z namenom, da jih ta varuje in ohranja, odliva in predstavlja tudi po njegovi smrti. Kipar si je želel, da bi bila njegova dela stalno razstavljena na muzejski postavitvi v tako imenovani Valvasorjevi hiši. Njegova želja se je uresničila leta 2010 ob odprtju Mestnega muzeja Krško. Od takrat je bila Štovičkova razstava prenovljena že četrtič, z željo pokazati čim več kiparskih del iz njegovega obsežnega opusa.

Do konca leta 2016 bo na ogled skupina sedmih ženskih aktov, ki so lani doživeli restavratorsko prenovo. Umetnik teles svojih upodobljenk ni idealiziral v smislu trenutnega lepotnega kanona, a kljub temu razberemo iz plastik, da je poveličeval lepoto ženskega telesa v času, ko so sodobniki izgubljali zanimanje za njegovo upodabljanje. Štovičkove upodobljenke so korpozne in postavljene v sproščene poze: ko se zjutraj pretegujejo, sušijo po kopeli ali sramežljivo zavijajo v draperijo. Akti razkrivajo umetnikovo zanimanje za raziskovanje nenavadnih položajev in zasukov človeškega telesa ter njegovo mojstrstvo pri reševanju teh likovnih problemov.

Restavratorski posegi pomenijo možnost integriranja Štovičkove zapuščinske zbirke v muzejske razstave, tako da se zbirka ohranja in sočasno dopolni razstave muzeja, ki jo hrani. Za konservatorsko-restavratorski poseg so bili izbrani mavčni kipi ženskih aktov.

Glavna težava je bilo dejstvo, da so vsa izbrana dela iz surovega mavca in niso bila površinsko zaščitena, na primer patinirana. Mavec kot porozen in hidrofilni material je bil tako neposredno izpostavljen okoljskim vplivom, kar se je pokazalo na predmetih. Najvidnejše poškodbe je povzročilo kopičenje precejšnje količine prašnih delcev na površini predmetov. Prašni delci so pomenili vezano in nevezano umazanijo. Hkrati so površino obarvali in s tem spremenili videz plastik, kar je onemogočalo njihovo razstavljanje. Pri določenih kipih, ki so bili uporabljeni za odlivanje ali poizkuse patiniranja, je bila površinska nečistoča še večja. V postopku obdelave smo obravnavali še poškodbe zaradi trajnega obarvanja površine zaradi korozije kovinskih armatur, lokalne plesni pa tudi kitanje odkrušenih in rekonstrukcijo odlomljenih delov.

S konservatorsko-restavratorskim posegom smo želeli kipom vrniti čim več prvotnega videza brez izdatne izgube izvorne površine. Hkrati zaradi hidrofilnih lastnosti materiala vanj nismo želeli vnašati večje količine tekočine, zato smo uporabili sodobne tehnike odstranjevanje nečistoč z geli.

 

Besedilo: Nina Sotelšek in mag. Maja Ivanišin

Fotografije: Nina Sotelšek 

Kustosinja razstave: Nina Sotelšek

Odprtje razstave: 18. junij 2016

Zaprtje razstave: 11. marec 2018

 

Podatki o kipih se nahajajo v Digitalni zbirki.