Libna – vrnjena arheološka dediščina

18.5.2016 - 29.3.2017

Hrib Libna, na katerem leži istoimensko naselje, se dviga na levem bregu Save nad današnjim Krškim. Na skrajnem severozahodnem robu Krškega polja s svojo strateško lego nadzoruje vhod v savsko dolino. Zato ne preseneča, da je na njem ob koncu bronaste dobe bilo zgrajeno naselje, ki je s krajšo prekinitvijo v mlajši železni dobi bilo obljudeno vse do prihoda Rimljanov in vsaj občasno še dalje v rimski dobi. Naselje in grobišče na Libni je leta 1885 odkril Jernej Pečnik. Še istega leta so stekle prve raziskave, ki so bile usmerjene v gomilna grobišča. Različni izkopavalci so do druge svetovne vojne odkrili številne najdbe, ki Libno uvrščajo med najpomembnejša znana prazgodovinska najdišča v jugovzhodnoalpskem prostoru.

Gradivo, ki ga predstavljamo v Posavski muzejski vitrini je bilo izkopano leta 1942 pod vodstvom Walterja Schmida, deželnega arheologa iz Univerzalnega muzeja Joanneum v Gradcu. V času nacistične okupacije med leti 1941 in 1945 je namreč civilna nemška uprava upravljala slovensko Štajersko kot del takratne Spodnje Štajerske in splošno dovoljenje za izkopavanja je bilo razširjeno tudi na to območje.

Z izkopavanji pridobljeno gradivo je takrat prevzel in hranil Univerzalni muzej Joanneum v Gradcu. Leta 2014 je v okviru projekta InterArch-Steiermark del gradiva bil vrnjen Sloveniji kot pravni naslednici. Gradivo z Libne je bilo prvič predstavljeno na razstavi V novi luči /Ans Licht gebracht skupaj z gradivom z najdišč Rifnik, Formin, Vače, Trojane, Spodnja Hajdina, Velenje, Slovenj Gradec in Ptuj. Po zaključeni razstavi so predmeti bili dodeljeni pristojnim muzejem v Sloveniji. Gradivo z Libne je tako zdaj del prazgodovinske arheološke zbirke Posavskega muzeja Brežice.

Jana Puhar, Posavski muzej Brežice