UČITELJICA IN POBUDNICA TER USTANOVITELJICA OBČINSKE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO (OZPM KRŠKO), DRUŽBENA DELAVKA NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA IN IZOBRAŽEVANJA
Rezi Pirc
(27. marec 1923, Leskovec pri Krškem–22. oktober 1999, Leskovec pri Krškem)
Rezi Pirc je svoje življenje podredila dejavnostim za mladino in bila pri delu obdana s predanimi sodelavci. Delovanje v OZPM Krško je bilo njen način življenja in zdelo se je, »kot da njeno srce poganja vse«. Bila je odločna ženska, ki je s svojo osebnostjo mnoge pritegnila in prepričala. Spletla je močno mrežo sodelavcev, v katere je verjela, jim zaupala in jih s svojimi idejami ter usmeritvami motivirala k družbeno angažiranemu delovanju.
Rezi Pirc se je rodila 27. marca 1923 v Leskovcu pri Krškem. Šolanje v šestrazredni osnovni šoli je zaključila v domačem kraju, nadaljevala pa na meščanski šoli v Krškem. Med drugo svetovno vojno je bila z družino izseljena v nemška delovna taborišča.
V šolskem letu 1945/1946 se je vpisala na učiteljišče v Novem mestu. V obdobju 1950–1957 je poučevala tudi na osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem.
Od leta 1957 do upokojitve leta 1982 je delala na področju vzgoje in izobraževanja, kjer je prejela številna najvišja tako državna, republiška kot občinska priznanja, med njimi Žagarjevo nagrado leta ter plaketo Janeza Vajkarda Valvasorja – najvišje priznanje občine Krško.
S sodelavci je na področju vzgoje in izobraževanja v tedanji skupni državi organizirala in koordinirala številne republiške in medrepubliške akcije. Med najodmevnejšimi so bile: 7. srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov Slovenije na temo Izgnanci, 11. srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije, Gubčevo izročilo in Grafični bienale jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici na Krki.
Leta 1964 je bila med pobudniki dogovora za izvajanje zunajšolskih dejavnosti po enotnem programu na območju občini Krško. OZPM Krško in Zavod za prosveto Krško sta izdala Priročnik za delo s pionirji, ki je bil prvi tovrstni priročnik z usmeritvami v Sloveniji. Prostovoljnim dejavnostim so posvečali veliko pozornosti. Med druga vsebinska področja so sodili še Cankarjeva in Kajuhova bralna značka, vesela šola, klub OZN idr.
Kot referentka za šolstvo na Občini Krško je vneto sodelovala s šolami, spodbujala razvoj zunajšolskih dejavnosti in hkrati vzgajala kadre - mentorje, učitelje, predsednike društev prijateljev mladine idr.
Bila je pobudnica ustanovitve prvega društva prijateljev mladine v Krškem, ustanovljenega leta 1952, enega uspešnejših v Sloveniji. Sledila so mu društva na Vidmu, v Leskovcu pri Krškem in drugih krajih po občini.
Leta 1953 je bila ustanovljena še Občinska zveza prijateljev mladine Krško – OZPM Krško, katere predsednica je bila od ustanovitve do leta 1991. Med njene najpomembnejše dejavnosti je spadala tudi organizacija letovanj in novoletnih praznovanj. Dosegla je, da so organizacije v krški občini s podpisom Samoupravnega sporazuma o organizaciji in zagotavljanju sredstev za novoletno jelko zgotovile potrebna sredstva za obdarovanje otrok in izvedbo programa v Veselem decembru.
Pod okriljem OZPM Krško je bila Rezi Pirc tudi ustanoviteljica in organizatorka otroških letovanj za šolske in predšolske otroke. V letu 1955 najprej ob Krki v Gazicah pri Cerkljah in v Podbočju ter Kostanjevici na Krki. Kasneje je uspešno je sodelovala s Počitniško skupnostjo Krško, leta 1972 so otroci letovali v Poreču. Iz teh letovanj so izšle tudi prve šole v naravi za učence četrtega razreda. Izjemno pomembna je bila njena vloga pri gradnji hišic in otroškega naselja v Nerezinah, kjer so leta 1977 otroci prvič letovali.
Vpeta je bila tudi v organizacijo, sprejeme, prevoze, zbiranje hrane in ustvarjala razmere, v katerih so otroci lahko letovali. Letovanja so še danes del osrednje dejavnosti ZPM Krško.
Leta 1992 je Rezi Pirc prenehala aktivno delovati v OZPM Krško, svoje naloge pa predala dolgoletnima sodelavkam Danici Zalokar in Vidi Ban, a je še vedno ohranjala vezi z organizacijo.
Spletla je močno mrežo sodelavcev, v katere je verjela, jim zaupala in jih s svojimi osebnostjo, idejami in usmeritvami še dodatno motivirala. Veljala je za odločno žensko, z izrednim čutom za šibkejše in z veliko mero organizatorskega daru. Tudi zasebno življenje je v največji meri podredila dejavnostim z mladino. S svojim delom in osebnostjo je zaznamovala tako krško občino ter segala tudi preko občinskih meja v širši slovenski in širši prostor nekdanje skupne države.
Pripravila: Anita Radkovič, Mestni muzej Krško
