3. oktober, svetovni dan arhitekture 2022: arhitektura za dobro počutje

Po diplomi pri prof. Marjanu Mušiču na Oddelku za arhitekturo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je Franc Filipčič kot projektant najprej delal v podjetju Gradbenik v Brežicah, od leta 1963 pa v Projektivnem biroju Region. Kot avtor številnih spominskih obeležij je vplival na podobo javnega prostora v Posavju. Poleg v arhitekturi Kulturnega doma Krško je v mestu pustil sled tudi z zasnovo Osnovne šole Jurija Dalmatina in spomenika  prvim krškim padlim borcem. Bil je avtor umestitve Štovičkovega spomenika Janezu Vajkardu Valvasorju pred današnjim Mestnim muzejem Krško.

Gradnja Družbeno-kulturnega centra Krško je stekla 16. maja 1976 z razpisom triletnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Krško. Dela je vodil gradbeni odbor, ki je deloval v okviru tovarne Đuro Salaj Krško. Z odprtjem novozgrajenega objekta 15. oktobra 1977 so Krčani počastili tudi 500. obletnico pridobitve mestnih pravic in na trgu pred domom odkrili kip Matije Gubca, delo akademskega slikarja in kiparja Toneta Kralja.

S kulturnim domom, hotelom Sremič ter poslovno stavbo Ljubljanske banke, Zavarovalnice Triglav in pošte, ki je bila po projektu arhitekta Miloša Bonče zgrajena leta 1979, je nastalo novo mestno središče – trg Matije Gubca. Naselje Videm je z razvojem industrije in širitvijo stanovanjske gradnje, še zlasti pa z omenjenimi tremi stavbami, dobilo bolj urbano podobo.

Pripravila: dr. Helena Rožman, Mestni muzej Krško