Veliki Kamen

Imate minuto?

11. 1. 2022

Na dan, ko v Mestnem muzeju Krško odpiramo skupinsko fotografsko razstavo Veliki Kamen, smo za prispevek prosili Jano Puhar, arheologinjo in višjo kustosinjo Posavskega muzeja Brežice. V kratkem zapisu boste izvedeli koliko zgodovine skriva kraj, ki je bil tema lanskega natečaja.

Na Velikem Kamnu so arheologi odkrili ostanke prazgodovinske in rimskodobne poselitve. Način gradnje, najdbe iz grobov in napisi na nagrobnikih kažejo, da je v naselbini iz konca 1. in prve polovice 2. stoletja prebivalo staroselsko latobiško prebivalstvo.

Prva omemba Velikega Kamna kot arheološkega najdišča sega v sredino prejšnjega stoletja, ko so delavci ob podiranju drevesa v bližini hišne št. 49 odkrili prazgodovinsko kamnito sekiro.

Dobro desetletje kasneje so domačini ob kopanju temeljev za hišo na parceli št. 118/1 naleteli na zidano kamnito grobnico. Najdbi so sledila zaščitna izkopavanja, ki so odkrila še štiri grobove, pri kasnejših delih pa je lastnik parcele naletel še na šesti grob. Grobnice so bile obokane in v tlorisu okrogle oblike. Zidane so bile iz neobdelanih in z malto vezanih kamnov. Taka oblika grobnic je značilna za Dolenjsko in Posavje ter jo pripisujemo staroselskemu latobiškemu prebivalstvu, ki je na tem območju živelo pred rimsko zasedbo in bilo z začetkom prvega stoletja našega štetja vključeno v rimsko državo. Pepel pokojnih je bil shranjen v hišastih žarah, ki so prav tako posebnost omenjenega prostora in značilne za Latobike. Poleg žar so pokojnikom v grobove pridali še posode s hrano in pijačo ter dele noše - bronaste zaponke za spenjanje oblačila. Odkrit je bil tudi bronast novec cesarja Trajana, kovan med letoma 98 in 117.

V zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja so na zahodni strani ledine Dobrova odkrili odlomke petih nagrobnikov. Vsi so bili v fragmentarnem stanju, tako da je zapise na njih mogoče le delno razbrati. Ob kasnejšem izkopavanju za vodovodni jarek na ledini Dobrova so naposled odkrili še antično naselbino, ki ji za zdaj ne poznamo ustrezne primerjave. Obsežna naselbina se je raztezala 400 m v dolžino. Odkriti so bili ostanki predvidoma desetih zgradb, ki so v dolžino merile 10,5 m in ne kažejo sledov uporabe malte. Naselbina ni podobna nobeni od poznanih oblik rimskodobne poselitve – npr. podeželski vili ali obcestni postojanki, zato raziskovalci sklepajo, da gre za večje naselje avtohtonih prebivalcev.

 

 

Fotografija: Hišasta žara, 1. pol. 2. stol., Veliki Kamen, hrani PMB, inv. št. A 2103. Pripravila: Jana Puhar, arheologinja in višja kustosinja, Posavski muzej Brežice

Stopite v stik

Mestni muzej Krško
Valvasorjevo nabrežje 4
8270 Krško
07 620 92 44
051 390 658
info@mestnimuzejkrsko.si
mestnimuzejkrsko.si

Uradni podatki

Kulturni dom Krško
Trg Matije Gubca 2
8270 Krško
ID za DDV: SI30027110
IBAN: EZR 0110 0600 0029 608 (Banka Slovenije)