Živel 1. maj!

Imate minuto?

3. 5. 2022

Ob prazniku dela, s katerim smo minulo nedeljo vstopili v mesec maj, se v Mestnem muzeju Krško spominjamo krške industrije. Ob razstavi 80. so bila leta … v Krškem smo izdali katalog, v katerem smo o industriji zapisali: 

»V osemdesetih letih je Jugoslavija povečevala tisto proizvodnjo, ki so jo v razvitem svetu že opuščali. Obdobje delavskega samoupravljanja, za katerega je bila značilna družbena lastnina, tovarne pa so upravljali zaposleni, se je izteklo konec desetletja. V občini Krško so prevladovale naslednje industrijske panoge: papirna, kovinska, tekstilna, lesna, vse pomembnejša je postajala energetika. Industrija je bila še vedno močno povezana z lokalnim prebivalstvom in s svojimi zaposlenimi, pomagala je graditi stanovanja, ceste in drugo infrastrukturo, podpirala je delovanje društev. Tudi krška in senovska godba na pihala, ki sta z vsakoletnimi prvomajskimi budnicami obarvali praznični dan, sta bili tesno povezani z našimi tovarnami.

Med njimi je bila največja Tovarna celuloze in papirja, poimenovana po Djuru Salaju; ob koncu obdobja se je preimenovala v Videm celuloza papir in papirni izdelki. Konec osemdesetih let je imela tovarna deset TOZD-ov, iz nekaterih so pozneje nastala samostojna podjetja, kot na primer Papiroti in Tespack. Večje tovarne so bile še: Kovinarska, ki sta jo ustanovila brata Čebular in je bila znana po kovinarskih in ključavničarskih izdelkih; Sop Krško, ki je izdeloval strojno opremo; Imperial, TOZD Žita iz Ljubljane, je izdeloval žvečilne gumije; Labod, TOZD Libna Krško, je šival moško in žensko konfekcijo; lesna industrija Novoles, TOZD Bor Krško; gradbena dela sta izvajala novomeška podjetje Pionir in IGM Sava, iz katerega je nastalo podjetje Savaprojekt. S transportnimi storitvami se je ukvarjal Transport Krško, s komunalnimi pa Kostak. Na Senovem so delovali Rudnik Senovo, kovinskopredelovalna tovarna Metalna in obrat Lisce iz Sevnice. V Kostanjevici na Krki sta delovala lesno podjetje Lipa Kostanjevica in obrat Iskre iz Kranja. Termoelektrarna Brestanica je že obratovala na plinsko-parni pogon. V začetku osemdesetih let je začela redno obratovati Nuklearna elektrarna Krško. Leta 1991 je več kot pol prebivalcev delalo v industriji. Po razpadu skupne države so postali gospodarsko vse pomembnejši obrtniki, združeni v Obrtno zbornico Krško.«

 

Pripravila: dr. Helena Rožman, Mestni muzej Krško 

 

Literatura: Rožman, H. in Sotelšek, N. (ur.) (2020). 80. so bila leta … v Krškem. Krško: Kulturni dom Krško. Foto: Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj  Krško, 10. 6. 1980. Foto: Goran Rovan.Foto: Značka 1. maj, dat. ni, kovinska zlitina, 37 x 18 mm, inv. št. MMK;SŠ-33/138Značka je del obsežne zbirke 2000 značk, ki jo je  Mestnemu muzeju Krško podaril Slavko Šribar. Foto: Nova tovarniška hala Labod Libna, 1978. Foto: Goran Rovan.Foto: Kovinarska, 1991. Foto: Goran Rovan.Foto: Nuklearna elektrarna Krško, 1991. Foto: Goran Rovan.

 

Stopite v stik

Mestni muzej Krško
Valvasorjevo nabrežje 4
8270 Krško
07 620 92 44
051 390 658
info@mestnimuzejkrsko.si
mestnimuzejkrsko.si

Uradni podatki

Kulturni dom Krško
Trg Matije Gubca 2
8270 Krško
ID za DDV: SI30027110
IBAN: EZR 0110 0600 0029 608 (Banka Slovenije)