Na dan, ko mineva 80 let, odkar je v poznih večernih urah v Karlshorstu v Berlinu nemški general Wilhelm Keitel podpisal akt o predaji nacistične Nemčije, s čimer se je v Evropi končala 2. svetovna vojna, bomo v Mestnem muzeju gostili vojnega in vojaškega zgodovinarja, dr. Tomaža Teropšiča.
»Želim, da bi nova centrala uspešno opravila svojo nalogo,« je izjavil predsednik SFRJ Josip Broz Tito, ko je na betonski podstavek položil temeljni kamen – ploščo iz pohorskega tonalita z vklesanim kompasom.
Delavnica, zasnovana, da smiselno dopolnjuje muzejsko postavitev občasne razstave V ritmu Kasa l 100 let posavske konjeniške dediščine, ponuja otrokom, da se med ustvarjanjem in igro povežejo s športnim duhom kasaštva. Izdelajo si konjička, mu nadenejo najnujnejšo opremo in ga pripravijo za dirko. Izdelava je nezahtevna in krepi ročne spretnosti, natančnost ter ponuja ustvarjalne rešitve za okolju prijazno uporabo materialov. Končni izdelek je ličen in praktičen za igro, z njim lahko priredite tudi pravo dirko po svoje.
Vabljeni, da se ob priložnosti preizkusite na naši novi delavnici!
Celoten program slovenskih muzejev in galerij najdete TUKAJ
#naprejvpreteklost, #muzejiinprihodnost, #muzejiinzabava
Pripravila: Maruša Erpič. Fotografije in oblikovanje letaka spletne akcije: Mateja Gačnik Miklavž. Hrani dokumentacija MMK.Konjeniška dediščina v Posavju je dolgoživa s pestro zgodovino. Krškemu klubu je na poti stalo kar nekaj ovir, ki pa so jih njegovi člani in podporniki spretno in predvsem z vztrajnostjo premagali. V tem duhu vam ponujamo izziv, da na fotografijah z občasne razstave V ritmu Kasa l 100 let posavske konjeniške dediščine poiščete predmete z objavljenega seznama, ki so skriti v muzejski postavitvi. Dodaten izziv so imena nekaterih predmetov, ki so specifična za konjeniško in kasaško dejavnost. Če se kje zatakne, pa ste vedno vabljeni, da odgovore poiščete pri nas v muzeju. Vso srečo!
Na fotografijah poiščite kšir, sulki ali gig, glokne, znak konjeniškega kluba in dres ter razmislite, čemu so bili namenjeni.
Celoten program slovenskih muzejev in galerij najdete TUKAJ
#naprejvpreteklost, #muzejiinprihodnost, #muzejiinzabava
Pripravila: Maruša Erpič. Oblikovanje letaka spletne akcije: Mateja Gačnik Miklavž. Fotografije: Laura Bohorič. Hrani dokumentacija MMK.| 16.00 | V ritmu kasa I 100 let posavske konjeniške dediščine, vodstvo z eno od avtoric razstave Jano Voršič |
| 16.00‒17.30 | Ustvarjalni kotiček za otroke in družino z Marušo Erpič in Matejo Gačnik Miklavž |
| 10.00 | Krške vedute – mestne insignije, vodstvo z Marušo Erpič |
Ob začetku počitnic vas bomo še zadnjič popeljali po razstavi Mitja Ficko I Tigrova mast. Vtise z razstave boste v ustvarjalnem kotičku prelili v izdelavo grafike v tehniki tiska s pečatniki.
| 10.00‒12.30 | Likovna delavnica ploska zlaganka, delavnica za otroke in mladino z umetnikom Mitjo Fickom |
| 11.00 | Mitja Ficko I Tigrova mast / Tiger Balm, javno vodstvo po razstavi z umetnostno zgodovinarko Klaudijo Cigole |
| 15.00 | Valvasorjevi v Krškem, strokovno vodstvo s kustosinjo dr. Heleno Rožman |
V avli in klubu Kulturnega doma Krško je do 9. februarja 2025 na ogled razstava, ki ponuja pogled na protokolarno dogajanje ob položitvi temeljnega kamna in postopek gradnje jedrske elektrarne. Od prve sinhronizacije generatorja na omrežje Nikola Tesla, ko so v 380-kilovoltni elektroenergetski sistem stekli prvi kilovati električne energije, je elektrarna proizvedla več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije.
V avli in klubu Kulturnega doma Krško je do 9. februarja 2025 na ogled razstava, ki ponuja pogled na protokolarno dogajanje ob položitvi temeljnega kamna in postopek gradnje jedrske elektrarne. Ko so slabih sedem let po slovesni prireditvi, na kateri je bilo po poročanju medijev med 10 in 15 tisoč ljudi, izvedli prvo sinhronizacijo generatorja na omrežje Nikola Tesla, so v 380-kilovoltni elektroenergetski sistem stekli prvi kilovati električne energije. Od takrat je elektrarna proizvedla več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije.
V sredo, 29. januarja 2025, se nam bo na ogledu razstave pridružil dolgoletni nekdanji direktor NEK in častni občan Mestne občine Krško, gospod Stane Rožman. Pogovor z njim bo usmerjala kustosinja razstave, dr. Helena Rožman.
Temeljni kamen, foto Ivan Krahulec, arhiv NEK.
