Poletna muzejska noč 2020 v Mestnem muzeju Krško
Mestni muzej Krško, Galerija Krško, Grad Rajhenburg, vstop prost
Mestni muzej Krško, Galerija Krško, Grad Rajhenburg, vstop prost
Mednarodni muzejski svet (International Council of Museums – ICOM) je leta 1977 18. maj določil kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja.
V Mestnem muzeju Krško smo v torek, 5. maja, ponovno odprli vrata za individualne obiskovalce in skupine do treh oseb ter za družine ne glede na število članov.
VALVASORJEV KOMPLEKS
»A vseeno je dobro […], če je kultura na varnem. Zato je treba tu in tam obnoviti tudi kakšno hišo, četudi nam bodo rekli, da vlagamo v zidove in ne v delovna mesta.«
(iz nagovora dr. Stojana Pelka, državnega sekretarja na MK, na odprtju Valvasorjevega kompleksa, 30. 3. 2010)
Trojček hiš Valvasorjevega kompleksa tvori skupaj župnijsko cerkvijo sv. Janeza Evangelista in nekdanjo cerkvijo sv. Duha eno od najkakovostnejših potez v mestnem jedru Krškega. Letnica, ohranjena na konzoli pod vogalnim pomolom (erkerjem) in na sklepniku portala kaže, da je bila Valvasorjeva hiša zgrajena leta 1609, kar jo uvršča v poznorenesančno obdobje. Po do sedaj znanih podatkih o krškem stavbnem fondu predstavlja edini znani primer arhitekture tega časa v kraju. Jarnovičeva hiša ima ohranjene poznogotske elemente, raziskave Kaplanove, ki z obliko črke L kompleks zaokroža z južne strani, pa so pokazale, da naj bi vsaj posamezni deli stavbe nastali še pred 16. stoletjem.
Današnji izgled Jarnovičeve in Kaplanove hiše je rezultat rekonstrukcije močno poškodovanih in deloma porušenih stavb, Valvasorjeva hiša je bila v okviru projekta celovito prenovljena, posamezni močno poškodovani deli stavbe pa so bili tudi rekonstruirani. Preboj v dvoriščnem delu je povezal oba atrija, na novo vzpostavljeno vezno stopnišče pa je vse tri hiše povezalo v skupen organizem, ki je danes v največji namenjen izvajanju programov Mestnega muzeja Krško. Muzealci si prostore v kompleksu delimo z območno izpostavo JSKD in pisarno na terenu ljubljanske enote ZVKDS. Pritličje Kaplanove hiše pa je že od vsega začetka namenjeno gostinski dejavnosti.
Za prenovo obsežnega mestnega kompleksa je lastnica, Občina Krško, pridobila tako državna kot tudi evropska sredstva, z ustanovitvijo Mestnega muzeja Krško pa je bil vzpostavljen organizem, ki z raziskovanjem in predstavljanjem zgodb meščanov in mesta skrbi za oživljanje dolga leta samevajočih stavb.
Zadnje desetletje tako tudi vedno znova izpostavljamo raziskave dr. Borisa Golca, ki so pokazale, da je bilo Valvasorjevo zadnje bivališče v Krškem pravzaprav malce stran od bogate hiše, ki ima že od konca pred-prejšnjega stoletja vgrajeno spominsko ploščo v čast kranjskemu polihistorju. V šali bi lahko rekli, da ima danes Krško celo dve Valvasorjevi hiši.
Kako ste pa vi doživljali razpadanje in obnavljanje Valvasorjevega kompleksa? In … kako ga vidite danes?
Dr. Helena Rožman, muzejska svetovalka
Naslovna fotografija: Valvasorjev kompleks po prenovi, 2010, foto Goran Rovan.
Fotografije:
Kaplanova hiša med drugo svetovno vojno. Original hrani Pokrajinski arhiv Maribor.
Valvasorjeva hiša v času 2. svetovne vojne. Original hrani Pokrajinski arhiv Maribor.
Pogled na Valvasorjev kompleks, 2006, fotograf neznan, arhiv MMK.
Valvasorjeva hiša pred prenovo, 2006, foto Goran Rovan.
Kaplanova hiša po prenovi, 2010, foto Blaž Zupančič.
Pogled v veliki atrij Valvasorjevega kompleksa, 2010, foto Blaž Zupančič.
Vogalni pomol Valvasorjeve hiše z letnico na čelu srednje konzole, 2010, foto Blaž Zupančič.
Odprtje Valvasorjevega kompleksa, 30. 3. 2010, foto Živko Šebek.
Pogled v veliki atrij Valvasorjevega kompleksa, 2010, foto Peter Marinšek.
Mestni muzej Krško, 2013, foto Nina Sotelšek.
Glavni portal Valvasorjeve hiše, sklepnik z letnico, 2020, foto Nina Sotelšek.
Ohranjene kamnite konzole in okenski okviri Kaplanove hiše, 2020, foto Nina Sotelšek.
Renesančne arkade Valvasorjeve hiše, 2020, foto Nina Sotelšek.
Ob obeleževanju desete obletnice delovanja Mestnega muzeja Krško (MMK) Vas vabimo na pogovor z dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja, nekdanjo predsednico slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta ICOM in članico prvega strokovnega sveta MMK.
Dolgoletna kustosinja in kasneje tudi direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje je leta 2016 doktorirala iz teme urbanih fenomenov v muzejski perspektivi – v današnjem svetu izjemno aktualne tematike, ki je izziv tako sodobnim muzealcem, kot tudi obiskovalcem muzejev, saj se gotovo vsi sprašujemo, kaj in kakšna je vloga muzejev v današnjem hitrem svetu globalizacije, modernizacije in urbanizacije.
Z gostjo se bo pogovarjala dr. Helena Rožman.
KK (Krško) in KoronaKriza 2020
Drage Krčanke in Krčani, obiskovalci in prijatelji Mestnega muzeja Krško.
V teh časih, ko zaradi razmer s korona virusom ostajamo narazen, da bomo v bližnji prihodnosti lahko ponovno skupaj, vas tudi mi, kot številni ostali muzeji, vabimo k sodelovanju.