Občasne

Nazaj

Mihajlo Rostohar  30. julij 1878 - 5. avgust 1966  gostovanje razstave na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu

Mihajlo Rostohar, filozof, eksperimentalni psiholog, pedagog, kritični mislec

gostovanje razstave na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu

Trajanje razstave: 12. november 20181. februar 2019

Mihajlo Rostohar

30. julij 1878 - 5. avgust 1966

filozof, eksperimentalni psiholog, pedagog, kritični mislec

V ponedeljek, 12. novembra 2018, je bila v 5.  nadstropju stavbe C (soba C51) Filozofske fakultete Masarykove univerze v Brnu odprta razstava o dr. Mihajlu Rostoharju.

Razstava bo v pritličju stavbe B2 Filozofske fakultete Masarykove univerze na ogled do 1. februarja 2019

Mihajlo Rostohar, gostovanje razstave Mestnega muzeja Krško na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi

Mihajlo Rostohar, filozof, eksperimentalni psiholog, pedagog, kritični mislec

gostovanje razstave na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi

Trajanje razstave: 11. september 201830. september 2018

Mihajlo Rostohar (30. julij 1878 - 5. avgust 1966)

gostovanje razstave Mestnega muzeja Krško na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi

torek, 11. september 2018, ob 17.00 uri

Filozofska fakulteta Karlove univerze v Pragi

(razstava bo na ogled do 30. septembra 2018)

 

Z razstavo predstavljamo življenjsko in poklicno pot politika in organizatorja, izjemnega raziskovalca in pedagoga, ki je skozi prvo polovico 20. stoletja prehodil pot do enega najbolj prepoznanih in prodornih psihologov svojega časa. Maturanta kranjske gimnazije je življenjska pot vodila na Univerzo na Dunaju in v Gradec ter nato v Prago. Kljub temu, da je leta 1918/19 izjemno zavzeto sodeloval pri ustanavljanju ljubljanske univerze, je raziskovalno in akademsko pot nato gradil na Češkoslovaškem – najprej na Karlovi univerzi v Pragi in nato na Masarykovi univerzi v Brnu. Po povratku v Slovenijo, je končno dosanjal sen z leta 1950 ustanovljenim Oddelkom za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Iz medijev o odprtju razstave:

http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/v-pragi-razstava-o-mihajlu-rostoharju-enem-najbolj-prepoznanih-in-prodornih-psihologov-svojega-casa/465589

https://4d.rtvslo.si/arhiv/svet-kulture/174562763

https://www.dolenjskilist.si/2018/09/11/201928/novice/posavje/Mestni_muzej_Krsko_gostuje_z_razstavo_o_Mihajlu_Rostoharu_v_Pragi/

http://radiokrka.si/clanek/novice/mestni-muzej-krsko-razstavlja-v-pragi-659003

http://www.eposavje.com/kultura/34511-gostovanje-razstave-mihajlo-rostohar-v-pragi-11-september.html

https://www.posavskiobzornik.si/kultura/v-pragi-odprtje-razstave-o-dr-mihajlu-rostoharju

https://www.posavskiobzornik.si/kultura/odprtje-gostujoce-razstave-o-dr-mihajlu-rostoharju-v-pragi

https://www.ff.cuni.cz/udalost/mihajlo-rostohar-30-cervence-1878-5-srpna-1966/

 

DSC_0347.JPG

Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri

Trajanje razstave: 11. oktober 20167. januar 2018

Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri

11.10.2016-7.1.2018

 

V Mencingerjevi hiši smo v torek, 11. oktobra 2016, odprli gostujočo razstavo Slovenskega šolskega muzeja, ki predstavlja bogato tradicijo šolskih vrtov v slovenskem prostoru.

Koncept razstave in razstavljeno gradivo je predstavila muzejska svetovalka Mateja Ribarič, zbrane je nagovoril direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okoliš, odprla pa jo je Ana Nuša Somrak, podžupanja občine Krško.

Avtorica razstave, Mateja Ribarič je zapisala da so v Slovenskem šolskem muzeju želeli z razstavo spojiti tradicijo s sedanjostjo in opozoriti na prednost šolskega vrta kot pomembnega sodobnega učno-vzgojnega pripomočka, ki omogoča učencem v dobi virtualnega sveta neposreden stik z naravo.

Slovenske šole imajo bogato tradicijo šolskih vrtov, saj je v 2. polovici 19. stoletja skoraj vsaka šola imela svoj šolski vrt, svojo učilnico v naravi. Osnove so bile postavljene leta 1869 z uvedbo obvezne osnovne šole na Slovenskem, ko je bilo v tretjem osnovnošolskem zakonu šolam, predvsem podeželskim, priporočeno, da organizirajo šolski vrt, ki jim bo služil kot učilnica v naravi pri novem učnem predmetu prirodopisu. Na učiteljiščih je bil šolski vrt obvezen del učnega programa. Učitelji so učence poučevali o posameznih rastlinah, drevesih in živalih na vrtu, jih učili, kako obdelovati zelenjavni, cvetlični in zeliščni vrt, kako skrbeti za sadno drevje. Kar so pridelali, so uporabili v šolski kuhinji. Učitelji so se zavedali učno - vzgojnega pomena šolskega vrta za učence ter napisali kar nekaj knjig in člankov na temo šolskih vrtov.  Šolski vrt je bil sestavni del učnega načrta za osnovne šole vse do leta 1941. Število šolskih vrtov se je po letu 1945 postopoma zmanjševalo. Po letu 1953 so se razvijali v sklopu šolskih interesnih dejavnosti v obliki krožkov (vrtnarski, hortikulturni, šolski vrt), na nekaterih šolah pa je šolski vrt deloval v sklopu pionirske šolske zadruge. V obdobju po letu 2000 se v slovenskih vrtcih in šolah ponovno pojavlja zanimanje za šolske vrtove in samooskrbo nasploh.

Med razstavljenimi gradivi je tudi načrt šolskega vrta Meščanske šole v Krškem iz šol. leta 1886-1887, ki se je nahajal v neposredni bližini Mencingerjeve hiše. Vsebine povezane z zeliščnim vrtom, pa so tudi danes del programa muzejskih enot Kulturnega doma Krško.

 

Razstava Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri bo na ogled do 7. januarja 2018.

 

 

 

 

 

Stran 3 od 5 (Vseh vnosov: 43)

Začasne
Začasne

Uradni podatki

Stopite v stik

KD Krško

Srebrni

Cert ID: 0011/00011

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
KULTURNI DOM KRŠKO
Matična številka: 5096944000