Imate minuto?

PESEM JE:

Iskanje resnice v 
neskončnosti neba,
v samoti klic srca, 
ena sama ljubezen, 
ki osvobaja duha.
Skozi neprespane noči potovanje, 
v realnost 
ali lepe sanje.

Vulkan čustev, ki očisti dušo, 
vihar, ki prežene nostalgijo, 
luč, ki odkriva temo, 
ljubezen, ki zavrača zlo, 
toplota sonca, ki prodira skozi mraz.

To ni le pesem, je življenje, 
globina morja in skrivnosti neba, 
žalost, ki očisti dušo, 
žuborenje studenca, 
šumenje reke in šelestenje dreves, 
izvor zakladov srca. 
To vse ti pesem da, 
pesem, ki prihaja iz srca.

Justi Gnedič - Kozinc 

Namen tokratnega bloga je predstaviti najdbo valjastih uhanov iz groba številka 2, ki je bil odkrit na najdišču Grofove njive pri Drnovem. Toponim izpričuje, da je to območje nekdaj pripadalo agrarnemu zaledju graščine Šrajbarski turn ali Turn pri Krškem, ki so ji 300 let gospodovali grofje Auerspergi. Tako analiza drobnega gradiva iz naselbine in pridatkov v grobovih kot radiokarbonsko datiranje umeščata naselbino in grobišče v starejšo železno dobo, v 6. ali 5. stoletje pr. n. št. 

Med najbolj zanimiva, izjemna in burna obdobja tisočletij štejemo 16. stoletje. Čas, ko so naši predniki odkrivali nove celine, je obogatil Evropo, takratnim prebivalcem celine, ki je postajala »stara«, pa dal nov zagon in omogočil izjemne dosežke neverjetnih posameznikov.

Povod za to pisanje je nedavna obletnica rojstva enega najpomembnejših filozofov v zgodovini filozofije Friedricha Nietzscheja. Toda kaj naj bi s tem slavnim nemškim filozofom imelo naše mesto, da smo mu posvetili tokratno objavo? Čeprav v resnici zelo posredna pa je povezava med Nietzschejem in Krškim zelo zanimiva – pred leti je bila namreč v Štovičkovi zbirki najdena Nietzschejeva posmrtna maska.

V Mestnem muzeju Krško je na ogled nova občasna razstava Delavnica Stary, posvečena medičarski dediščini Engelberta Staryja.

Na prvi ponedeljek v oktobru obeležujemo svetovni dan arhitekture, ki ga je leta 1986 razglasilo Mednarodno združenje arhitektov (UIA). Ob letošnjem dnevu arhitekture se tako spominjamo pomembnega posavskega arhitekta Franca Filipčiča, snovalca Kulturnega doma Krško.

Knjigo tako fizično kot simbolno povezujemo z znanjem, vedenjem – prenosom dragocenih sporočil. Pomembna je tudi kot dokument časa, razkriva nam, s kakšnim namenom in za koga je nastala. Njen videz poznavalcem pove, kako so jo izdelali, kakšne tehnologije in veščine so uporabljali v času njenega nastanka ter ali je šlo za posebno bibliofilsko izdajo ali izvod, namenjen vsakodnevni uporabi. Mnogi rokopisi in knjige so bili umetelno okrašeni z iluminacijami in so zanimivi tudi z umetnostnozgodovinskega vidika. Njihova ohranjenost razkriva, kako so z njimi ravnali in jih uporabljali. Zaradi svoje močne pričevalnosti so bile knjige izpostavljene različnim dejavnikom tveganja, tudi uničevanju (Krapež, Vodopivec-Tomažič, Vrabec, 1992).

V tednu, ko obeležujemo dan slovenskega športa (23. september), se bomo spomnili ene prvih množičnih športnih dejavnosti v Krškem – nogometa. Letos Krčani zaznamujemo 100. obletnico igranja, zato poglejmo, kako se je vse skupaj začelo. Morda pa še koga navdušimo, da z nami deli svoje fotografije in spomine na nogomet! 

Mesec september in začetek oktobra je čas, ko je potrebno še zadnje veliko delo v vinogradu, trgatev. Trgatev ni le opravilo, temveč tudi družabni dogodek, na katerem se zberejo sorodniki, prijatelji, sosedje in s skupnimi močmi, ob pesmi in vriskih, obirajo letino ter delo zaključijo s pogostitvijo, likofom.

pesnica, režiserka, učiteljica, pisateljica, prevajalka

*6. september 1905, Trst, †27. april 1974, Zagreb

Ruža Lucija Petelin se je sredi prve svetovne vojne z družino preselila na Beli breg pri Leskovcu. Do leta 1921 je v Krškem obiskovala meščansko šolo, v letih 1921–1925 pa učiteljišče v Ljubljani. Med drugim je nato poučevala v Krškem, Radečah, Škocjanu in Žužemberku.