Imate minuto?

Stran 5 od 5 (Vseh vnosov: 55)

Fran Bonač in tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem

Imate minuto?

14. december 2021

Preučevanje starih fotografij nas marsikdaj postavi pred težko rešljivo uganko o identiteti fotografiranih oseb.

Ob pripravi razstave Fran Bonač in tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem se je v arhivu tovarne Vipap d.d. oko ustavilo na fotografiji iz leta 1939. Po vsej verjetnosti je bila posneta tik pred, ali pa ob, zagonu tovarne konec oktobra. Zapis na hrbtni strani izda, da so fotografirani monterji kotlovnice, drugi z desne pa je Jože Kolšek. Ta ključav. mojster se je, kot priča zapis v Knjigi nameščencev (hrani jo Zgodovinski arhiv Ljubljana), v Bonačevi tovarni zaposlil 1. decembra 1938. Kolšek je bil, za ing. T. Firtschem, L. Gradiškom, V. Lebnom in F. Dobnikarjem,  peti nameščenec, ki se je zaposlil v »celulozi«.

Samo želimo si lahko, da bo kdo med vami, spoštovani bralci, kljub res veliki časovni distanci, prepoznal še koga od portretiranih. 

 

 

 Fotografija: Monterji kotlovnice, 2. z desne je J. Kolšek. 1939. Fotograf neznan. Fotoarhiv Vipap d.d. Pripravila: dr. Helena Rožman, muzejska svetovalka

Čari adventnega zelenja

Imate minuto?

7. december 2021

Pred uvedbo gregorijanskega koledarja (1582) je bil najkrajši dan v letu 13. december, ko po krščanskem koledarju goduje sv. Lucija, zavetnica vida. Lucijino je tudi praznik luči, ostanek rimskega praznika nepremagljivega sonca, ki je ta dan spet začelo dobivati moč in premagovati temo. 

V šegah, ki so v slovenskem prostoru povezane z Lucijinim, prepoznavamo ostanke mnogih predkrščanskih verovanj. V današnji čas se je ohranila navada, da se na dan sv. Lucije poseje pšenica. Setev se sicer lahko opravlja tudi na Barbarino (4. december), Miklavževo (6. december) ali na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. december). Običajno se v plitvo posodo (s plastjo zemlje ali pa le z vodo) poseje pšenica (ali kako drugo žito). Že po nekaj dneh zrnje skali in na božični večer ga, polno ozelenjenega, postavimo v/ob jaslice ali pod božično drevo. Zelenje prirezujemo in tako ga lahko ohranimo do konca praznikov – sv. treh kraljev ali celo do svečnice. Kaljenje je včasih služilo za vedeževanje saj naj bi nagla in lepa rast kazalo, kako obilna bo letina v prihajajočem letu. 

 

Za posodice z žitom se je tudi v našem prostoru pojavlja naziv Adonisovi vrtički, še pogosteje pa preprosto le »pšenička«, ali pa »božično žito«, ki se v zadnjem času rabi tudi v komercialne namene. Vprašanje je, koliko je še živo zavedanje, da je tudi z dotrajanim zelenjem potrebno skrbno ravnati; v preteklosti niso zavrgli, ampak porabili za hrano kokoši ali živine, ponekod pa so ga spomladi tudi podorali. Lahko pa ga preprosto namenimo za hrano pticam.

 

 

Literatura:Kuret, Niko, 1989: Praznično leto Slovencev. Strosvetne šege in navade od pomladi do zime, druga knjiga, Družina, Ljubljana.Slovenski etnološki leksikon. Angelos Baš (gl. ur.), Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004, str. 300. Fotografije:Praznični december v starem mestnem jedru Krškega. Pšenička v  lončku, 18. 12. 2016. Foto: Anita Radkovič. Hrani dokumentacija MMK.Praznični december v starem mestnem jedru Krškega. Delavnica Adonisovi vrtički, 13. 12. 2016. Foto: Anita Radkovič. Hrani dokumentacija MMK.Praznični december v starem mestnem jedru Krškega. Delavnica Okraski iz zimzelenih rastlin, 15. 12. 2016. Foto: Anita Radkovič. Hrani dokumentacija MMK.Dekoracija v sklopu delavnic Praznični december v starem mestnem jedru Krškega, 19. 12. 2016. Foto: Anita Radkovič. Hrani dokumentacija MMK.Adventni utrinki Krškega: jaslice, delavnica Kraljestvo človeka, 20. 12. 20217. Foto: Anita Radkovič. Hrani dokumentacija MMK.

 

Pripravila: dr. Helena Rožman, muzejska svetovalka

Na današnji dan: Pater Simon Ašič

30. november 2021

Pater Simon Ašič je bil duhovnik,  redovnik, cistercijan in zeliščar. Kot Jože – Pepi, se je 30. novembra 1906 na Gorici pri Raztezu rodil Mariji (roj. Sotošek) in Francu Ašič. Šestrazredno osnovno šolo je obiskoval v Rajhenburgu, se leta 1919 vpisal na gimnazijo cistercijanskega samostana v Stični in tam, leta 1925, opravil prve redovne zaobljube.

Leta 1927 je maturiral v cistercijanskem samostanu Mogila na Poljskem. V nemškem cistercijanskem samostan Marienstatt je zaključil prvi letnik teologije, diplomiral pa je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1930 je bil v  Stični posvečen v duhovnika. Med letoma 1931 in 1934 se je dvakrat vrnil v Mogilo  kot predavatelj teologije in spovednik.

Med letoma 1936 in 1941 se je kot prefekt zaposlil v Slomškovem zavodu v Ljubljani. Kasneje je v samostanu Stična opravljal različne službe, med drugim je novince in klerike poučeval teologijo. Dolga leta je bil župnik vikar stiške župnije in več kot štirideset let prior stiškega samostana.

Znanja o zeliščih je nabiral že v mladosti. Med 2. svetovno vojno je v samostanu v Stični ostarelim in pregnanim duhovnikom zaradi pomanjkanja zdravil pomagal prav z zelišči. Bolj poglobljeno se jim je začel posvečati po koncu vojne. Svoje znanje je bogatil tudi s pomočjo dostopne nemške in poljske literature.

Imel je bogate izkušnje o zdravilnih rastlinah in zdravljenju z zelišči, ki jih je zapisal v treh knjigah: Pomoč iz domače lekarne I in II in Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Njegove knjige so prevedene v več jezikov.

Umrl je 25. avgusta 1992 in je pokopan na cistercijanskem pokopališču v Stični. Danes, 30. novembra 2021, se ga spominjamo ob 115. obletnici rojstva.

 

Literatura:(n. d.). Pater Simon Ašič – Njegovi nasveti živijo naprej. Bodieko.si. Dostopno prek https://www.bodieko.si/pater-simon-asic(2005). Pater Simon Ašič. Ognjišče.si. Dostopno prek https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2204-pater-simon-asicKukman, J. (2012). Pater Simon Ašič: Ob 20-letnici smrti patra Simona Ašiča… Stik.si. Dostopno prek http://sitik.si/pater-simon-asic/Velikanje, S. (7. 9. 2006). Odprtje razstave: "Ob 100-letnici rojstva patra Simona Ašiča (1906-1992)". Aktualno.rks.si. Dostopno prek http://aktualno.rkc.si/index.php/content/display/3878/arhivnovica-3959Zajc, N. (n. d.). Ašič, Simon. Slovenska biografija. Dostopno prek https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000920/ Fotografije:Pater Simon Ašič, 1927, ko je maturiral na Poljskem. Originalno fotografijo hrani družina Sotošek.Družinska fotografija Ašičevih: sedijo mati Marija, pater Simon, oče Franc Ašič, stojijo: bratranec Ivan Ašič in patrova sestra Marija Ašič (kasneje sestra Benjamina). Foto: Vinko Bavec. Originalno fotografijo hrani družina Sotošek.Pater Simon Ašič med nabiranjem zdravilnih zelišč. Originalno razglednico hrani družina Sotošek.

 

Pripravila: Anita Radkovič, Mestni muzej Krško

Ime tedna: Ivan Lapajne (22. februar 1849 – 17. november 1931)

Imate minuto?

23. november 2021

Na pročelju nekdanje meščanske šole na Hočevarjevem trgu je postavljeno spominsko obeležje z napisom: Ivan Lapajne (1849—1931), prvi učitelj (1878) in prvi ravnatelj meščanske šole (1878—1906), pisec slovenskih učbenikov in domoznanskih del, ustanovitelj posojilnic in prvega slovenskega pedagoškega društva (1886), časnikar, urednik in publicist.
Postavljeno 4. 10. 2013 ob 135. obletnici prihoda v Krško in ob svetovnem dnevu učiteljev, ki ga praznujemo vsak 5. oktober v letu. 

Ivan Lapajne je bil leta 1871 prvi med slovenskimi učitelji, ki je na tedanjem Kranjskem opravil izpit iz jezikovno-zgodovinske skupine za učitelja na meščanski šoli. Leta 1878 je prišel poučevat v Krško, kjer je prevzel delovno mesto začasnega ravnatelja novoustanovljene meščanske šole. Leta 1886 bil med soustanovitelji prvega slovenskega pedagoškega društva poimenovanega Pedagogiško društvo v Krškem, soustanovil in urejal je časnik Dolenjske novice, kjer je objavljal članke o domoznanstvu, šolstvu in gospodarstvu. Po skoraj dvajsetih letih življenja v Krškem je leta 1894 izdal domoznansko knjigo Krško in Krčani. Stalni ravnatelj meščanske šole je bil med letoma 1883 in 1906, ko je bil prisilno upokojen. 

Izredno predan pedagoškemu delu pa se je posvečal tudi gospodarskemu razvoju mesta. Leta 1885 je ustanovil Okrajno posojilnico in bil leta 1896 pobudnik ustanovitve Centralne posojilnice Slovenske v Krškem. Pri delu mu je bila v veliko podporo žena Julija Lapajne. Skupaj sta pokopana na nekdanjem pokopališču v starem mestnem jedru Krškega. Spominjamo se ga v dneh, ko obeležujemo 90. obletnico njegove smrti.

 

 

 

Več biografskih podatkov je dostopnih na spodnji povezavi https://www.mestnimuzejkrsko.si/razstave/obcasne/ivan-lapajne-ucitelj-ravnatelj-publicist-krcan-in-svetovljanLiteratura: Brenčič, P. (4. 10. 2013). Kratka biografija Ivana Lapajneta. Prispevek predstavljen na kolokviju Ivan Lapajne: učitelj, ravnatelj, publicist, Krčan in svetovljan, Kulturni dom Krško, Krško. Dostopno prek https://www.mestnimuzejkrsko.si/razstave/obcasne/ivan-lapajne-ucitelj-ravnatelj-publicist-krcan-in-svetovljanČernelič Krošelj, A. (2013). Ivan Lapajne: izjemen učitelj, neumoren pisec in človek, ki je Krčanom predstavil Krško. Krško: Kulturni dom Krško. Fotografije: Ivan Lapajne v mladih letih. Original hrani Božidar Lapajne.Ivan Lapajne z ženo Julijo in ostalimi člani družine, 29. 9. 1898. Original hrani Božidar Lapajne.Naslovnica Lapajnetove knjige Krško in Krčani, ki izšla leta 1984 pri Odboru za olepšanje mesta Krško. Foto: hrani dokumentacija MMK.Spominska tabla na pročelju Fakultete za logistiko (nekdanja meščanska šola) v Krškem. Foto: hrani dokumentacija MMK.Nagrobna plošča Julije in Ivana Lapajne v Mestnem parku v Krškem. Foto: hrani dokumentacija MMK. Pripravila: Anita Radkovič, Mestni muzej Krško

Ime tedna: Franjo Stiplovšek (12. maj 1898 - 6. april 1963)

Imate minuto?

16. november 2021

Jeseni smo v Mestnem muzeju Krško razpisali nagradni fotografski natečaj Neznana krajina. Tema natečaja je izhajala iz slike Franja Stiplovška, ki prikazuje vas Veliki Kamen. Rezultati natečaja bodo razkriti na odprtju skupinske razstave Veliki Kamen, 11. januarja 2022, ob 18. uri, v razstavišču Mencingerjeve hiše, CKŽ 2, Krško.

V spodnjem zapisu pa posredujemo nekaj drobcev o življenju Franja Stiplovška

rojenega leta 1898 v Malinski na Krku (Hrvaška). Med letoma 1921-2 je študiral na umetnoobrtni šoli na Dunaju, leta 1923 pa se je vpisal na zagrebško umetnostno akademijo, kjer je naslednje leto zaključil študij slikarstva. Med letoma 1925-41 je bil profesor risanja in opisne geometrije na meščanski šoli v Krškem. 30. marca 1946 je postal upravnik muzeja v Krškem in zaupnik Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije. Leta 1949 je postal upravnik Posavskega muzeja v Brežicah, kjer je že od leta 1945 je sodeloval pri konceptualni zasnovi stalne zbirke in deloval kot kustos razstav. Upokojil se je leta 1962 in naslednje leto umrl. Franjo Stiplovšek je bil slikar, grafik in risar, profesionalno pa je deloval kot učitelj in muzealec. Mestni muzej Krško hrani njegovo oljno sliko Veliki Kamen, ki je nastala leta 1943. 

 

 

Literatura:Slovenska biografija. (n. d.). Stiplovšek, Franjo S. Dostopno prek https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi613803/ Sečnik, Š., et. al. (2021). Prvih 10 let Mestnega muzeja Krško: kratka kronika in dokumentacijsko poročilo o delovanju muzeja v Krškem. Krško: Kulturni dom Krško, enota Mestni muzej Krško. Slika: Franjo Stiplovšek, Veliki Kamen, 1943, 70,4 x 59,3 cm, olje na platnu, inv. št. MMK;LZ-4 Pripravila: Nina Sotelšek, Mestni muzej Krško

Fran Bonač: »Vse moje življenje je bilo posvečeno delu«*

Imate minuto?

9. november 2021

Na včerajšnji dan, 8. novembra 1880, se je kot drugi od petih otrok znanega ljubljanskega knjigoveza Janeza (Ivana) Bonača in njegove žene Marije, roj. Samec, rodil Fran Bonač. Ob prihodu drugorojenca je bil oče, kot je leta 1955 Bonač zapisal v spominih, še delovodja v znani ljubljanski knjigoveznici Kleinmayer & Bamberg. 

V času med obema svetovnima vojnama je Fran Bonač premišljeno gradil papirno industrijo v slovenskem in širšem prostoru. Bil je pomemben gospodarstvenik, dejavno pa se je vključeval tudi v druge sfere političnega, poslovnega in kulturnega življenja. 

Vpisa pod zaporednima številkama 54 in 64 na strani 13 v Računski knjigi iz leta 1940 (hrani Posavski muzej Brežice) dokazujeta, da je Fran Bonač 8. in 15. aprila 1940 takratnemu Mestnemu muzeju Krško daroval 1000 in 3600 din. Druga donacija je bila namenjena nakupu portretov družine Moscon. 

Življenje in delo industrialca, ki je z umestitvijo in izgradnjo Tovarne celuloze na Vidmu pri Krškem močno vplival na nadaljnji razvoj mesta in tudi širšega prostora današnjega Posavja, lahko spoznavamo na razstavi Fran Bonač in tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem, ki je od 19. junija letos odprta v Mestnem muzeju Krško.

 

 *zapis v spominih, ki jih je Fran Bonač pisal leta 1955.Fotografija: Družina Bonač pred letom 1892. Od leve proti desni mati Marija, hčerka Lia, oče Janez ter sinovi Ivan, Vinko in Fran. Arhiv družine Volk. Pripravila: dr. Helena Rožman, muzejska svetovalka

Imate minuto? Seveda jo imate!

Za blog, ki ga odpira Mestni muzej Krško.

2. november 2021

Nastajal bo za muzejske navdušence in strokovnjake, za ljubitelje zgodovine in umetnosti in tudi za tiste, ki se še niste odločili, če je obisk muzeja za vas. Vsak prispevek vas bo v eni minuti seznanil z zakulisjem delovanja muzeja, trenutnimi raziskovalnimi projekti, zbirkami in razstavami. Še več, blog bo odpiral prostor za diskusijo o sodobnih družbenih pojavih lokalnega in širšega okolja, vključeval bo uporabnike z lastnimi prispevki, komentarji.

Zakaj bi to počeli?

Ker nam je mar za prostor v katerem živimo in ga ustvarjamo. Ker smo prejeli dediščino in jo želimo predati zanamcem. Ker želimo gostom pokazati, da stavbe našega kraja niso skeleti brez duše in ljudje, ki hodimo med njimi, nismo pozabili zgodb o njih. 

Ohranjajte staro in ustvarjajte novo z nami!

Srčno,

ekipa Mestnega muzeja Krško

Foto: Nina Sotelšek, hrani dokumentacija MMK

Stran 5 od 5 (Vseh vnosov: 55)

Stopite v stik

Mestni muzej Krško
Valvasorjevo nabrežje 4
8270 Krško
07 620 92 44
07 49 21 100
051 390 658
info@mestnimuzejkrsko.si
mestnimuzejkrsko.si

Uradni podatki

Kulturni dom Krško
Trg Matije Gubca 2
8270 Krško
ID za DDV: SI30027110
IBAN: EZR 0110 0600 0029 608 (Banka Slovenije)